Vsaka nalepka na kozarcu medu mora vsebovati podatke, ki morajo biti čitljivi, neizbrisni in na vidnem mestu: Ime živila (MED), navedeno mora biti polno ime in naslov čebelarja oziroma nosilca dopolnilne dejavnosti/kmetije- točno tako kot v Registru čebelnjakov, neto količina (ustrezati predpisani minimalni velikosti vsaj 4 mm), rok uporabnosti (Uporabno najmanj do:« (če je naveden točen dan, mesec in leto) ali »Uporabno najmanj do konca:« (če je naveden le mesec in leto ali samo leto), serija (lot) medu in država porekla. Prelepka mora biti prelepljena čez pokrov kozarca, tako da tega ni mogoče odpreti, ne da bi pretrgali prelepko.
Primer pravilne nalepke: https://www.czs.si/Upload/Kartica_tisk_pop%20(1).pdf
Določanje vrste medu in preverjanje parametrov kakovosti medu sta ključna elementa pri zagotavljanju skladnosti z zakonodajo in doseganju višje dodane vrednosti na trgu. S skrbno in pravilno označitvijo, v skladu z zahtevami Pravilnika o kakovosti in označevanju medu ter Uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, čebelar ne le izpolnjuje svoje zakonodajne dolžnosti, temveč aktivno gradi dolgoročno zaupanje kupcev.
Čebelarji se pri določanju vrste medu na terenu pogosto srečujejo z izzivi, saj narava ne ponuja vedno idealnih pašnih pogojev. Pojavijo se lahko medovi mešanega izvora, kot npr. mešanica cvetličnega in gozdnega medu. Pri določanju vrste medu je zato ključnega pomena, da vzorec vedno pogledamo kot celoto. Vsaka sorta medu ima določene fizikalno-kemijske, mikroskopske ter senzorične lastnosti. Ko se opravijo laboratorijske meritve in povežejo s senzorično analizo, dobimo celotno sliko vzorca.
Vsi čebelarji, ki ste v dvomih glede pravilne sortne označitve svojega medu ali želite preveriti njegovo senzorično lastnost, se lahko kadar koli obrnete na Čebelarsko zvezo Slovenije s svojim vzorcem medu. Svetovalci za zagotavljanje varne hrane vam bomo z analizami pomagali in svetovali pri določitvi in označitvi vrste medu. Svetujemo vam tudi, če so vaši podatki in pisava na nalepki pravilno usklajeni z zakonodajo (https://czs.si/javna-svetovalna-sluzba/varna-hrana/laboratorij)
Senzorične lastnosti najpogostejših vrst medu v Sloveniji si lahko pogledate na spletni strani:
https://czs.si/javna-svetovalna-sluzba/varna-hrana/ocenjevanje-medu/
Kot zanimivost naj vam omenimo, da smo v mesecu juniju v okviru Javno svetovalne službe v čebelarstvu na Čebelarski zvezi Slovenije v sodelovanju z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije izvedli delavnico za slepe in slabovidne. Namen delavnice je bil udeležencem približati bogastvo in raznolikost slovenskega čebelarstva ter jim predstaviti, kako poteka senzorično ocenjevanje v skladu s Pravilnikom o senzoričnem ocenjevanju medu in jih seznanili s senzoričnimi lastnosti medu. Sama senzorična analiza temelji na objektivnem merjenju intenzivnosti okusov, vonjav in različnih arom.
V praktičnem delu pa so se prelevili v ocenjevalce. S pomočjo posebej prilagojenih ocenjevalnih lističev so analizirali šest tipičnih vrst slovenskega medu: akacijev, lipov, cvetlični, gozdni, hojev in kostanjev med. Ocenjevanje je potekalo v parih vzorcev, pri čemer je vsak par vseboval en tipičen sortni med in en vzorec z manj izraženimi tipičnimi senzoričnimi lastnostmi za določeno vrsto. Naloga udeležencev je bila prepoznati intenzivnost osnovnih okusov – sladek, kisel in grenek – ter določiti, kateri vzorec najbolj predstavlja posamezno vrsto medu.
Pokazali so veliko zainteresiranosti in znanje, ki so ga dobili v kratkem času, dobro uporabili pri ocenjevanju okusov. Uspešno so določili sladek okus pri medovih, ki imajo tipično večjo intenzivnost (cvetlični, akacijev,…) ter grenkobo pri kostanju. Pri določitvi medu v paru vzorcev jim nista delala težave kostanjev in akacijev med. Pri določanju tipičnosti vrste medu v paru pa so bili uspešni pri kostanjevem, cvetličnem in akacijevem medu.
Pri določanju vrste medu je ključno znanje, ki ga je potrebno v praksi s pridom izkoristiti.