Pred začetkom nove sezone vsem želim, da ste čebele dobro prezimili in da je pred nami podobno leto, kot je bilo lansko. Do zaključka meteorološke zime nas loči še nekaj dni. Tokratna je bila gledano celostno, temperaturno hladnejša kot zadnje tri zime, ko smo podirali temperaturne rekorde.
Hladnejši potek se odraža tudi v kolikor toliko normalnem fenološkem razvoju rastlin. Rastline z razvojem ne hitijo toliko kot pretekla leta in sedaj opazujemo cvetenje prvih znanilcev pomladi. Na zgodnjih legah je v zaključku cvetenja navadna leska (Corylus avellana). V prihodnjih ugodnih dneh bo še lahko ponujala cvetni prah, potem pa bo njeno cvetenje za letos končano. Dosti od nje čebele do sedaj še niso imele. Drugače je v višjih, hladnejših legah, kjer je leska nekje v sredini svojega cvetenja.
Ostali znanilci pomladi – črni teloh (Helleborus niger), spomladanska resa (Erica carnea), pomladanski žafran (Crocus vernus), navadni mali ter veliki zvonček (Galanthus nivalis in Leucojum vernum) ter trobentica (Primula vulgaris) – so v različnih fazah razvoja, od odpiranja do polnega cvetenja, odvisno od lege in nadmorske višine.
Na območju zgodnjih leg Primorske je razvoj nekoliko hitrejši, saj so tam temperature višje. Tam že lahko cvetijo prvi zgodnji mandeljni, posajeni na kakšnem vrtu ob hiši. Če pogledamo še na vzhod države, ki je bil letošnjo zimo skoraj svet zase, je slika povsem primerljiva s srednjimi legami osrednjega dela države. Temperature v Pomurju so bile od 10. 12. lani vse do prvih dni februarja skoraj ves čas v negativnem območju, tudi podnevi, zato je vegetacija temu primerno lepo mirovala.
Razlika je bila očitna tudi v preteklem vikendu, saj je ravninski del Pomurja prejel do 30 cm snega, medtem ko je bilo zahodno od Trojan belo le v višjih legah nad 900 m n. v. Kljub velikim količinam se sneg ne bo obdržal dolgo, saj nas je danes zajela odjuga in bomo že lahko beležili temperature do 15 °C. Če bo res tako, lahko ob koncu tedna pričakujemo močno beljenje, morda že tudi kakšen rumeni cvet prvih vrb tudi v ostalih delih Slovenije ne samo na Primorskem .
Trenutni fenološki razvoj sovpada trenutnemu času in za zdaj ne kaže pretiranega prehitevanja vegetacije, kot smo mu bili večkrat priča v preteklih sezonah. Takšen začetek je lahko dobra osnova za nadaljevanje pomladi, če se bodo razmere razvijale postopno in brez izrazitih vremenskih nihanj.
Popoldneve, ki so pred nami, le izkoristite za prvi pregled. Pri temperaturi nad 10 °C lahko brez zadržka pogledamo v panj, vendar poseg naj bo kratek in premišljen. Če je potrebno, bližje k gruči in zalegi pomaknemo sat s hrano. Poskrbite tudi za sanacijo panjev tistih družin, ki so morda preko zime propadle. Ker je vzrokov za propad družine načeloma več, je takšno satje najbolje odnesti in ga stopiti.
Aleš Bozovičar, ONS