Danes sem pregledal stanje rastlin na območju južnega in severnega dela Pohorja. Prevozil sem večji del teh območij saj me je predvsem zanimalo stanje uši na smreki in hoji ter napoved za prihodnje dni in tedne.
Preden preidem na stanje uši naj omenim še kostanj. Ta v nižinah in na sončnih legah južnega dela območja začenja cveteti in čebele že prinašajo prve koške cvetnega prahu. Na toplejših legah severnega dela pričakujem odprtje cvetov v naslednjih dneh približno do konca tedna.
Cveti velikolistna lipa ki je v glavnini v zadnji četrtini cvetenja. Na zgodnjih toplih legah cvetijo prve malolistne lipe. Na srednjih legah se bo podobno kot kostanj odprla do konca tega tedna na višjih legah pa približno v sredini drugega tedna. Tudi tu opažam nekoliko več razlik v razvoju posameznih rastlin na istem območju.
Na smreki opažam rdečerjave puhaste smrekove ušice podobno kot drugod po državi. Najdem tudi posamezne kolonije črne smrekove ušice. Opazil sem še ostanke velikega kaparja ki je že zaključil z izločanjem ter posamezne osebke malega kaparja. Ta je v nižinah že zaključil z izločanjem medtem ko lahko v višjih legah še izloča. Letos beležim nekoliko več kaparjev kot v preteklih letih vendar njihove količine še ne zadostujejo za samostojno pašo. Kljub temu lahko na posameznih mikrolokacijah opazimo njihov vpliv kar se lahko pokaže tudi v nekoliko bolj rdečkastem odtenku ali rahlem priokusu smrekovega medu.
Na hoji so bile v začetni fazi prisotne brstne hojeve ušice. Te se pojavljajo v manjšem obsegu vendar izločajo kar se kaže tudi na podrasti. Želeli bi si boljšo razvitost zelene hojeve ušice. Ob otresanju vej zaznam le posamezne osebke zato so njihove populacije za zdaj še preskromne za resnejšo napoved medenja.
Stanje bom spremljal tudi v prihodnjih dneh in tednih ter vas o razvoju sproti obveščal.
V tem času je za večji del države aktualna predvsem lipova in kostanjeva paša. Upam da današnje nevihte ne bodo prehude in da je pred nami vsaj dva tedna suhega in toplega vremena z višjimi temperaturami. Takšne razmere omogočajo da čebele dobro izkoristijo obe paši.
Naj medi!
Aleš Bozovičar, ONS