Danes sem pregledal stanje rastlin na območju Kranja, Bleda, Pokljuke ter Jelovice. Donosi v zadnjih dneh so v nižjih legah Gorenjske dobri in se gibljejo med 2 in 3 kg. Glede na čas je to stanje na Gorenjskem zelo dobro.
Nektarnih virov ni veliko. Medijo lahko še posamezna drevesa akacije, ki jih na Gorenjskem tako ali tako ni veliko. Zanimivo je, da letos akacije na tem območju celo medi, je pa sicer v zadnji četrtini cvetenja. Tako, da glavnino donosov trenutno predstavlja mana različnih drevesnih vrst.
Uši so se razvile skoraj na vseh rastlinah. Podobna slika je tudi drugod po državi, zato lahko rečemo, da je razvoj uši trenutno zelo dober in da se kolonije širijo. Prisotne so na javorju, vrbi, gabru, hrastu, travah in celo na bukvi. Prav tako so uši prisotne na smreki, kjer beležim predvsem rdečerjavo puhasto smrekovo ušico ter posamezne kolonije črne smrekove ušice. Poleg teh dveh vrst je opaziti tudi posamezne osebke malega in velikega smrekovega kaparja. Te lažje najdem kot v preteklih letih, vendar jih za zdaj še ni toliko, da bi lahko govorili o resnejšem obetu za pašo. Kljub temu pa je trend spodbuden, saj se njihovo število v zadnjih dveh do treh letih počasi povečuje.
Pri rdečerjavi puhasti smrekovi ušici je lahko težava v tem, da mana hitro kristalizira že v satju. Dokler je v naravi več različnih virov medenja in prihaja do mešanja v panju, je kristalizacija počasnejša in se pokaže šele v sodih. Če pa ta ušica postane prevladujoč vir, lahko do kristalizacije pride že v satju. To je še posebej izrazito v sušnih obdobjih, ko je zračna vlaga nižja in lahko mana kristalizira že na samih poganjkih smreke.
Omenjena ušica se nahaja na majskih poganjkih smreke in izloča mano, dokler so ti dovolj mehki. Ko poganjki olesenijo, ušice ne morejo več sesati in kolonije propadejo. Zato se razvoj in izločanje pomikata v višje lege.
V nižinah Gorenjske trenutno opažamo razvite kolonije teh ušic, medtem ko v višjih legah, med približno 800 in 1100 metri nadmorske višine, opažamo posamezne krilate osebke, ki so se že razleteli in naseljujejo nove poganjke, če so le ti že odprti in primerni za naselitev.
Poleg navedenega sem spremljal tudi stanje lipe. Trenutna ocena kaže, da bo velikolistna lipa zacvetela okoli 5. junija. Trenutni topli val pospešuje razvoj tako lipe kot kostanja, zato sta obe rastlini že dobro razviti in vidno napredujeta. Na lipi opažam tudi prisotnost uši ter pokapane liste na nižje ležečih vejah, kar nakazuje, da bi lahko lipa letos poleg nektarja ponudila tudi mano. Upamo, da se bodo razmere nadaljevale v to smer.
Priznati moram, da letos ne beležim tipičnega razvoja rastlin. Opažam, da so razlike v razvoju med posameznimi drevesi iste vrste znotraj istega območja. Ali je to posledica suše ali hladnih valov, ne vem, je pa bilo podobno letos že pri akaciji, zdaj pri smreki in jelki, enako pa pričakujem tudi pri lipi in kostanju. Zato predlagam, da sami preverite čas začetka cvetenja rastlin na svojih območjih oziroma lokacijah za dovoz, saj težko posplošim enako stanje za celotno posamezno regijo.
Naj medi!
Aleš Bozovičar, ONS
