Danes sem pregledal stanje rastlin na območju Zreč, Bistrice, Ruš, Hoč ter Slivniškega dela Pohorja. Trenutni vir medenja predstavlja javor. Javorji do približno 600 m n. v. so že v drugi polovici cvetenja, v nekoliko višjih legah so v sredini cvetenja, medtem ko je na višinah nad 900 m n. v. cvetenje šele v samem začetku. Opazna so drevesa, ki že rahlo cvetijo, hkrati pa tudi drevesa, ki so še povsem brez listov. Tudi tukaj se jasno kažejo razlike v razvoju posameznih rastlin znotraj iste vrste na istem območju.
V nižjih legah so na javorjih že prisotne kolonije uši, ki izločajo mano, kapljice so vidne tudi na podrasti. Menim, da čebele poleg nektarja že koristijo tudi mano. Obet za javorjevo pašo je spodbuden in upajmo, da bo trajala čim dlje. Ob ugodnih pogojih lahko izločanje v višjih legah traja vse do sredine julija.
Opaziti je tudi, da v višjih legah nad 900 m n. v. še cveti pozno sadno drevje in regrat, hkrati pa se v gozdovih že pojavljajo prvi cvetovi javorja. Zelo zanimivo je opazovati, kako se rastlinske vrste, ki v običajnih razmerah cvetijo v različnih časovnih obdobjih, na teh poznih legah časovno prekrivajo.
Okoli 600 m n. v. smo opazili posamezne primerke velikega kaparja, večjega deleža pa trenutno žal še ne. Uši na smreki za zdaj ne opažam, ne na območju Pohorja ne drugod po državi. Izjema so posamezne kolonije, predvsem rdečerjave puhaste smrekove ušice, ki se pojavljajo na majskih poganjkih. Na tem območju danes do 15. ure ni padla niti ena kaplja dežja. Suša je prisotna in takšno vremensko dogajanje bo zagotovo negativno vplivalo predvsem na smreko, ki je na sušo zelo občutljiva. V takšnih razmerah bo težko zagotovila pogoje za dober razvoj povzročiteljev medenja.
Omeniti velja še kostanj. Tako kot v osrednjem delu države tudi tukaj opažamo večji delež kostanjeve šiškarice kot v preteklih letih, vendar ima kostanj kljub temu precej cvetnih nastavkov, dolgih so približno 3 do 4 cm. Čas cvetenja bom še napovedal trenutno je zanesljivejšo napoved še prezgodaj.
Ob tej priložnosti bi se dotaknil še pogostega vprašanja, ki si ga v tem času zastavljamo čebelarji, zlasti prevozniki: ali iti na javorjevo pašo ali opraviti premik na akacijo, ki začenja cveteti na jugu in vzhodu države. Dilema je velika in enostavnega odgovora ni. Če gledamo zgolj za čas cvetenja obeh rastlin, bo akacijeva paša verjetno ponudila večje donose. Če pa upoštevamo, da uši, razvite na javorju, lahko izločajo vse do začetka poletja, je v določenih primerih morda smiselneje ostati oz. se premakniti na javorjevo pašo. To še posebej velja za tiste, ki imate čebele že nameščene v bližini gozdov z velikim deležem javorja.
Kot zanimivost dodajam še opazovanje z Ljubljanskega vrha. Včeraj sem tam obnavljal opazovalno postajo, ki jo je jeseni poškodoval medved. Na poti do nje sem v dolinah opazil popolnoma porjavele mlajše bukvice, kar kaže na mestoma zelo izrazito pozebo. Na sliki v prilogi so vidne bukvice z listi, ki so povsem porjaveli in se posušili. Presenetljivo je, da je bila na višinah nad 600 m n. v. pozeba v tem času še vedno tako močna, da je prizadela tudi bukev.
Upam, da bo vzhodni del države v nočnem času prejel še nekaj padavin ter da se bo veter umiril, da bodo čebele lahko izkoristile to, kar jim trenutno ponuja narava.
Naj medi!
Aleš Bozovičar, ONS
