Biotehniški center Naklo je včeraj, 24. aprila 2025, gostil strokovno razpravo na temo učinkovitega zagotavljanja čebeljih paš, ki smo jo pripravili v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, Javno svetovalno službo v čebelarstvu.
 

Osrednja tema razprave je bil pomen avtohtonih medovitih rastlin za dolgoročno podporo čebelam in drugim opraševalcem. Strokovnjaki z različnih področij so poudarili, da je za varovanje biotske raznovrstnosti ključno, da se pri sajenju medovitih rastlin izogibamo tujerodnim invazivnim vrstam, katerih sajenje je prepovedano z zakonodajo. Te namreč izrivajo domorodne vrste, degradirajo naravne habitate in dolgoročno škodujejo ekosistemom.
 

doc. dr. Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani je predstavila pomen ohranjanja in uporabe avtohtonih rastlinskih vrst, ki so se prilagodile našemu okolju in nudijo stabilen vir hrane za čebele skozi vse leto. Njeno delo vključuje tudi zbiranje semen za semenske banke ter ozaveščanje o pomenu teh rastlin za čebelarstvo in naravo.
 

Biologinja Sonja Rozman iz Zavoda RS za varstvo narave je opozorila, da »niso vse medovite rastline dobre za naravo«. Nekatere invazivne vrste, čeprav bogate z nektarjem, lahko dolgoročno povzročijo več škode kot koristi. Spomnila je na pomen sajenja zgolj dovoljenih, lokalno prilagojenih vrst.
 

dr. Robert Leskovšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavil rezultate projekta EIP POMOP, ki raziskuje možnosti za pomoč opraševalcem v intenzivno kmetijski krajini. Predstavil je primere dobre prakse, kjer so s prekrivnimi dosevki in omejevanjem uporabe herbicidov ustvarili boljše pogoje za pašo čebel.
 

Po zaključeni razpravi je sledil ogled parka avtohtonih medovitih rastlin pri Biotehniškem centru Naklo – odlična priložnost za praktičen prikaz uporabe domorodnih vrst v podporo opraševalcem. Pili pa smo tudi kavo slajeno z medom.
 

Glavna sporočila dogodka so bila:

 

- Sajenje avtohtonih rastlin je ključno za trajnostno čebelarstvo in varstvo opraševalcev.

- Invazivne tujerodne rastline so prepovedane – kljub morebitni medovitosti dolgoročno škodujejo naravi in preden nekaj posadimo ali posejemo okrog čebelnjaka, temeljito preverimo ali je vrsta avtohtona ali tujerodna. 

- Intenzivno kmetijstvo se mora razvijati v smeri sonaravnih praks, ki vključujejo opraševalcem prijazne rastline in ki zagotavlja pašo tudi v obdobju pomanjkanja. 
 

Z dogodki, kot je ta, organizatorji spodbujamo povezovanje stroke, čebelarjev, naravovarstvenikov in kmetov z namenom skupnega varovanja narave in prihodnosti čebelarstva v Sloveniji.

Mojca Pibernik,
svetovalka za ekonomiko

Fotografije

‹ › ×