Toplejše vreme v zadnjih dneh je sprožilo razvoj rastlin. Zato smo v tem tednu preverili stanje rastlin na območju osrednjega dela države, Štajerske, Pomurske in Južnega dela. Območje Primorske je v hitrejšem razvoju zato bom stanje preverili v prihodnjem tednu in podal dodatno poročilo.

Na teh območjih se poleg prvih znanilcev pomladi prebujajo tudi ostale zgodnejše rastline. Tako lahko opažamo cvetenje prvih vrbe ter začetke cvetenja rumenega drena, ter črnega trna. Opažamo tudi cvetenje podlesne vetrnice ter mrtve koprive. Brsti na zgodnjih sadnih drevesnih vrstah so že dobro razviti niso pa še počeni.

Oljna ogrščica
Preverili smo tudi stanje oljne ogrščice na območju Dolenjske in Pomurja. Za razliko od preteklih let je v tem času nekoliko manjša in nekoliko kasni z razvojem. Kar ni nič zaskrbljujočega in je povsem normalno. Potrebuje vlago, kar jo bo v teh dneh zagotovo dobila. Bi vas pa rad pri tem opozoril, da je letos površin posejanih z njo zelo malo. V teh dneh so ogromno površin, kjer je rasla kot ozimni posevek, preorali in se šele sedaj vidi realno stanje, ki bo letos zelo skromno. Zato svetujem tistim, ki nameravate koristiti ta vir paše, da se čim preje dogovorite z društvi za pridobitev stojišč.

Akacija
V zgodnjih, nižjih in toplih legah na območju Bele Krajne in ravnine Pomurskega dela že opažamo počene brste. Brsti so počeni tudi na starejših drevesa. V prihodnjem tednu trenutna vremenska napoved kaže negativne nočne temperature. Iz izkušenj preteklega leta pa še ni rečeno, da bo to kaj vplivalo nanjo in za enkrat škode ne pričakujem. Bi si pa želel, da polarni vrtinec razpade, da ne bomo negativnih temperature deležni še v kasnejših tednih.  

Smreka
Tokratno poročilo bom izkoristil še za opis stanja vzorcev smrekovih vej, katere sem vzorčil vse od januarja in jih nameščene v vazah imel na sobni temperaturi. Taki pogoji povzročijo hitrejši razvoj velikega in malega kaparja in možno oceno njunega stanja. Stanje z razvojem predvsem velikega kaparja je letos bilo nekoliko boljše. Kaparji so se razvili na vejah na vznožja vzhodnega dela Snežnika, na vznožju Goteniške gore Kočevsko – Ribniškega območja, na območju Logaške planote ter na južnem delu Pohorja. Vzpodbudno je, da ga je več kot lani vendar ga še ne beležimo v takšnih količinah, ki bi predstavljali obet za pašo. Vsem, ki imate čebelnjake in stojišča na lokacijah smrekove paše svetujem, da si naberete vzorce vej in jih daste v vazo in na okenske police v notranjost hiš. Predvidevam, da na kakšni mikrolokaciji se uspe razviti več kaparjev in bi čebele to uspele izkoristiti. Stanje bomo spremljali tudi v prihodnjih mesecih, ko bosta kaparja vidna na samih smrekah, če bosta na njih seveda prisotna. Zanimivo je pa to, da se uši na letošnjih vzorcih smrekovih vej niso razvile. Kar še ne pomeni, da jih letos ne pričakujemo, saj imajo popolnoma drugače razvoj kot kapar in lahko to nadoknadijo tekom sezone.
 
Sezona dela s čebelami se je začela, nemirnost v nas čebelarjih narašča in upam, da se letos izteče po naših željah in pričakovanjih. Izkoristite deževni vikend, ki je pred nami in obiščite Čebelarski sejem ApiSlovenija.

Se vidimo v Celju!

Aleš Bozovičar, ONS