V sredo, 20. 11. 2024, popoldne je v Hiši kranjske čebele, Višnja gora, v organizaciji ČZS JSSČ potekala strokovna razprava na temo izdelkov iz čebeljih pridelkov. Gostili smo čebelarja Antona Štauta, ki je predstavil svoje čebelarstvo in izdelke iz čebeljih pridelkov. Predstavitev je začel z razlago zakonskih zahtev, kot so registracija obrata in različni registri, v katere se je mogoče prijaviti, odvisno od produktov, ki jih nudiš na trgu. Sledila je predstavitev izdelkov, ki jih sam deli na terapevtske izdelke in izdelke za razvajanje. Med terapevtskimi izdelki je predstavil mešanice osnovnih čebeljih pridelkov, aronijo z medom, ameriški slamnik z medom, rdečo peso z medom, konopljina semena v medu in nekatere druge. V skupini izdelkov za razvajanje je predstavil namaze leško, orehko in medeni kofetek.

Ko se čebelarji odločajo za razširitev svoje dejavnosti s pridelave primarnih čebeljih pridelkov še na izdelke iz čebeljih pridelkov, se pogosto pojavi tudi vprašanje »Ali moramo označevati tudi hranilno vrednost?«. Zato je Urška Ratajc, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane, ČZS, na kratko predstavila tudi to tematiko. Označevanje hranilne vrednosti predpakiranih živil je v EU obvezna od leta 2016, vendar obstaja nekaj izjem: (1) nesestavljena živila, (2) pijače, ki vsebujejo več kot 1,2 vol. % alkohola in (3) obrtno proizvedena živila. Izdelki iz čebeljih pridelkov so, za razliko od primarnih čebeljih pridelkov (med, cvetni prah, matični mleček, surov propolis), sestavljena živila, saj vsebujejo več kot eno sestavino. Kljub temu označevanje hranilne vrednosti ni obvezno, če gre za obrtno proizvedeno živilo, ki pa je definirano kot živilo, ki ga na trg daje posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali mikro družba (družba, katere povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10). Tu je dodaten pogoj, da se živila dobavlja neposredno končnemu potrošniku (doma, na tržnici, v javne zavode, restavracije, po pošti, od vrat do vrat, medomat) na območju Slovenije ali lokalnim maloprodajnim podjetjem, ki dobavljajo neposredno končnemu potrošniku na območju Slovenije. Hranilno vrednost moramo torej obvezno označevati pri prodaji s posrednikom, pri prodaji v tujino in če v našem obratu v poslovnem letu dela več kot 10 ljudi (tu se upošteva tudi študentsko delo, pogodbeno delo in druge oblike prekarnih zaposlitev).

Sledila je razprava in odgovarjanje na vprašanja iz občinstva. V razpravi smo se dotaknili tem inšpekcijskega nadzora, za katerega čebelar, g. Štaut, pravi, da kljub obsežnejši ponudbi sestavljenih živil ni pretiran, ter da je zmeraj možnost reševanja neskladij. Kot svojo tarčno skupino potrošnikov je opredelil srednjo in starejšo generacijo, ki si najbolj prizadevata k ohranjanju zdravja. Novim ponudnikom izdelkov iz čebeljih pridelkov pa predlaga, da naj jih ne bo strah novosti in da naj pogumno razvijajo in tržijo nove izdelke in ideje.
 

Ana Janžekovič in dr. Urška Ratajc,
svetovalki specialistki za zagotavljanje varne hrane, ČZS

Fotografije

‹ › ×