1. oktobra obeležujemo mednarodni ali svetovni dan kave. Kava naj bi imela številne koristi za zdravje, izboljša pa lahko tudi koncentracijo.  Po podatkih Statističnega urada Slovenije vsak prebivalec Slovenije doma porabi v povprečju 3 kg kave na leto, spil pa naj bi v povprečju kar 6 kg kave na leto. Leta 2021 smo uvozili skoraj 22.000 ton kave, največ iz Brazilije.Gojijo jo v več kot 50 državah po svetu (Južna Amerika, centralna Amerika, Azija, Afrika in Karibi), približno 25 milijonom kmetovalcev po svetu pa je kava edini zaslužek.

SLADIMO KAVO Z MEDOM

Če kavo sladimo z medom, bomo poleg zdravilnih lastnosti kave, v telo vnesli še vse hranilne snovi, ki jih ponuja med. Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh., navaja da če kavo sladkamo z navadnim belim sladkorjem, telo minerale za razgradnjo sladkorja črpa iz obstoječih zalog. Če pa sladkamo kavo z medom, telesa ne bomo osiromašili z odvzemanjem mineralov, saj ima med dovolj mineralov, ki so potrebni za njegovo razgradnjo. Pravzaprav ima dovolj velike količine najrazličnejših mineralov, ki so vrh vsega v pravilnem medsebojnem razmerju, da presežek tega mineralnega prepleta lahko telo  uporabi za druge presnovne namene.

Vendar pa sladkanje z medom zahteva več pozornosti kot preprosto umešanje belega sladkorja v vročo kavo, saj večino prednosti medu izgubimo, če ga vmešamo v vročo kavo. To pomeni, da moramo kavo ohladiti na 40 stopinj celzija, saj s tem ohranimo vse koristne lastnosti medu. Na ta način bomo v telo, poleg mineralov, vnesli tudi vitamine in encime kot biokatalizatorje prebavnih in presnovnih procesov. Poleg tega pa ima med kar 24% manj kalorij kot sladkor. 

KATERI MED IZBRATI

Med je čebelji pridelek, ki ga najpogosteje uporabljamo in si ga privoščimo v kombinaciji z različnimi živili med katerimi je tudi kava. Kava slajena z medom, poleg sladkega okusa pridobi še posebno aromo. Če želimo, da kava dobi bolj posebno, svojstveno aromo, ji dodajmo kostanjev ali gozdni med, če pa arome kave ne želimo spreminjati, potem ji dodajmo akacijev ali cvetlični med.

Da pa si zagotovimo, da je med s katerim sladimo kavo pristen, v Sloveniji pridelan med in vsebuje cvetni prah rastlin, ki rastejo in uspevajo na področju Slovenije, izberimo med uvrščen v evropske sheme kakovosti. Slovenija ima tri zaščitene sheme kakovosti na ravni EU. Mednje spada Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ter Kočevski gozdni med in Kraški med z zaščiteno označbo porekla. V shemo Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, ki velja za pridelavo medu širom celotne Slovenije, uvrščamo akacijev, lipov, cvetlični, kostanjev, smrekov, hojev in gozdni med. Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla je proizvod s področja neokrnjene narave kočevskih gozdov, ki poleg velike površine gozdne krajine vključuje tudi rastline gozdnih jas, travišč in močvirij. Na Krasu, ki ga oblikuje suho submediteransko podnebje in vegetacija, čebelarji pridelujejo Kraški med z zaščiteno označbo porekla. Zanj je značilno, da je v primerjavi z ostalimi vrstami bolj aromatičen in vsebuje veliko mineralov, rudninskih snovi in encimov. Glede na rastline, ki tam uspevajo, poznamo akacijev, cvetlični, gozdni, lipov in kostanjev med ter med divje češnje, rešeljike in žepka.

Vse vrste medu, ki se vključujejo v sheme kakovosti, imajo višja merila kakovosti kot jih predpisujeta državni Pravilnik o medu in Evropska direktiva o medu. Čebelarji pri pridelavi v skladu z dobro čebelarsko prakso zagotavljajo predpisane kakovostne parametre in predpisano sledljivost pridelave, skladiščenja, polnjenja ter označevanja medu. Med iz shem kakovosti prepoznamo po prelepki na pokrovu kozarca, ki vključuje evropski simbol kakovosti »zaščitena geografska označba« za Slovenski med ali »zaščitena označba porekla« za Kraški in Kočevski gozdni med. Vsaka prelepka je opremljena s serijsko številko, po kateri je za vsak kozarec medu znan pridelovalec in kraj pridelave.

Pomembno je, da v prehrani uporabljamo lokalno pridelan med, ki smo ga vajeni. Pri nakupu lokalnega medu ne gre le za podporo slovenskemu čebelarju, ampak tudi za manj možnosti za razvoj alergij, ki so reakcija ob zaužitju tujih snovi, ki jih naš organizem ni vajen. Svojo prehrano lahko dopolnimo tudi z drugimi čebeljimi pridelki kot so cvetni prah, propolis ali matični mleček s katerimi bomo svoj organizem okrepili in podkrepili ter se na tak način učinkovito pripravili na zimo.

Mojca Pibernik,
Svetovalka JSSČ za ekonomiko