Rezultati natečaja najboljših tehnoloških rešitev v čebelarstvu za leto 2023
Kot v preteklih letih sta tudi v letu 2023 komisija upravnega odbora ČZS za tehnologijo čebelarjenja in varno hrano ter Javna svetovalna služba v čebelarstvu razpisali natečaj za najboljšo tehnološko rešitev v čebelarstvu. Velika inovativnost slovenskih čebelarjev se je pokazala tudi letos saj smo na natečaj prejeli 10 prijav, ki so zajemale: Elektronski nadzor stabilnosti (ESC) za točila za točenje medu, Pripravek proti nosemi, »Kinetic reactor« za čiščenje vode, Spremembo pitalnika, Plinski sublimator, Prašilček 4/1 Z LR »harmonika sati«, Robotski sistem za pobiranje cvetnega prahu izkopanca, stojalo za napajalnik za čebele »AuO«, ter dve varianti večnamenskih podnic za nakladne panje. V mesecu februarju je prej omenjena komisija prejete prijave pregledala in ocenila ter na podlagi ocen izbrala tri zmagovalce natečaja ter tri izdelke, ki so prišli v ožji izbor. Zmagovalci letošnjega natečaja so:
Damir Škraban z elektronskim nadzorom stabilnosti (ESC) za točila za točenje medu, Damir Škraban s plinskim sublimatorjem, Sebastjan Šlajpah, Dan Lorbek Ivančič, Matjaž Mihelj; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko z Robotskim sistemom za pobiranje cvetnega prahu izkopanca v ožji izbor pa so prišli še Robert Gostinčar s prašilčkom 4/1 Z LR s harmonika sati, Franc Horvat z visoko podnico, Daniel Aleksa-Stukow z večnamensko podnico z osmukalnikom za nakladne panje

 Ker pa slika pove več kot tisoč besed, video pa še toliko več, smo jih predstavili tudi v obliki kratkega promocijskega filma, do katerega lahko dostopate na spodnji povezavi:

VIDEO-Rezultati natečaja najboljših tehnoloških rešitev v čebelarstvu za leto 2023

 Elektronski nadzor stabilnosti (ESC) za točila za točenje medu (Damir Škraban)
Čebelarji se pri točenju medu pogosto srečamo s problemi v obliki tresenja, premikanja in celo poskakovanja točil. Tovrstne težave so še bolj izrazite v letih, ko med kristalizira že v satju in je tako neenakomerna teža satov v točilu še večja težava. Odgovor na omenjeni problem so v obliki sistema elektronskega nadzora stabilnosti za točila za točenje medu razvili v podjetju Verimis d.o.o. Sistem je po načinu delovanja podoben sistemu ESC (electronic stability control) v avtomobilih. Vgrajena elektronika pa konstantno - večkrat v sekundi spremlja vibracije točila in skladno z njimi sproti uravnava moč motorja. Sistem posledično ob izmerjenih tresljajih hitrost vrtenja točila zmanjša in sočasno z zmanjševanjem tresljajev tudi poveča. Ko v točilo naložimo sate z različno težo, sistem sprva zavira hitrost vrtenja točila, ko se med iz satov iztoči in le ti postanejo lažji ter koš točila bolj enakomerno obtežen, pa sistem hitrost točila ponovno povečuje. Le to se dogaja dokler tresljaji, ki bi povzročali premikanje točila niso ponovno prisotni. Točilo tako ves čas deluje z največjo hitrostjo, ki še ne povzroči njegovega tresenja in premikanja. Montaža sistema je možna v vsako točilo z motornim pogonom sistem pa bo na voljo v dveh različicah:
-kot samostojna nadgradnja, ki se jo enostavno priključi na vsako obstoječe točilo in bo kot taka namenjena čebelarjem, ki hočejo nadgraditi obstoječo opremo. Elektronika,  ki uravnava hitrost vrtenja točila se v tem primeru nahaja v t.i. pametni vtičnici v katero je vključen motor točila, senzorji potrebni za delovanje sistema pa se na točilo namestijo z magneti.
-kot elektronika, ki se jo integrira v motorni pogon točil v fazi izdelave le teh in bo namenjena proizvajalcem točil
Glede na inovativne rešitve ki so videne v svetu gre v primeru predstavljenega elektronskega nadzora stabilnosti za točila za točenje medu za patentiran sistem, ki v svetu do sedaj še ni bil prikazan.
 
 
Plinski sublimator (Damir Škraban)
Plinski sublimator avtorja Damirja Šrabana predstavlja alternativo sublimatorjem, ki za delovanje potrebujejo elektriko. Avtor je izdelal sublimator,  kateri za gretje uporablja plinski gorilec in temu prilagojene kartuše. Za uporabo so primerni gorilniki s premerom šobe 21,2 mm. Avtor priporoča uporabo plinskega gorilnika Kemper 1060, katerega je tudi preizkusil. Sam vžigalni sistem gorilnika zagotavlja varno in priročno vžiganje, ergonomsko oblikovan ročaj udoben položaj roke med sublimacijo, s šobo za reguliranje dostopa zraka pa reguliramo jakost plamena. Sublimator poleg komore za oksalno kislino vsebuje še cev, katera se pritrdi na gorilnik in cev skozi katero se sublimirana kislina dovaja v panj. K napravi spadajo tri dozirne kapice, ki obenem predstavljajo pokrove sublimatorja v času sublimiranja in omogočajo, da delo poteka hitro in brez čakanja saj je ena kapica vedno na voljo za delo. Istočasno se drugo kapico lahko polni s sredstvom, tretja pa se ohlaja. Za enostavno in natančno doziranje je avtor izdelku dodal tudi dozirno žličko, ki obenem služi tudi čiščenju izpustne cevi. Na izpustno cev sublimatorja se po potrebi namesti tudi fleksibilna cevka, zaradi katere je uporaba naprave mogoča na različnih tipih žrel in vrstah panjev. Predstavljen plinski subimator je posledično enostaven za uporabo, mu pa za razliko od večine novejših električnih sublimatorjev manjka možnost točne regulacije temperature. Avtor priporoča da se za zaščito pred previsokimi temperaturami sublimiranja plamen gorilnika nastavi na najnižjo moč plamena.
 
Robotski sistem za pobiranje cvetnega prahu izkopanca (Sebastjan Šlajpah, Dan Lorbek Ivančič, Matjaž Mihelj; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko)
Cvetni prah izkopanec je še eden izmed čebeljih pridelkov, ki s strani čebelarjev ni pridelovan v večjem obsegu. Razlog za to je predvsem časovno zamudno ročno odstranjevanje izkopanca iz satnih celic ter uničenje sata v primeru uporabe naprave za pridobivanje te vrste cvetnega prahu. Kot odgovor na omenjeno problematiko so v laboratoriju za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani razvili precizni robotski sistem namenjen pobiranju cvetnega prahu izkopanca iz deviškega satja. Kot orodje se uporablja klasičen nerjaveč pobiralec cvetnega prahu, kateri je nameščen na vrhu robota. Le ta pobiralec pomika po satju ter pri tem zazna polne in prazne celice. V polno celico potopi orodje ter prenese pobran cvetni prah v zbirno posodo. Izdelek je bil premierno predstavljen marca 2023 na sejmu ApiSlovenija, kjer smo lahko videli tudi njegovo delovanje. Pri tem velja omeniti, da gre za delujoč prototip, kateri pa trenutno omogoča razmeroma počasno pobiranje. Za uspešen nadaljnji razvoj orodja bodo potrebne še dodatne optimizacije ter preizkusi pridobivanja na različnih vzorcih satja. Avtorji orodja pa ob tem navajajo, da bi lahko že manjša optimizacija naprave omogočila, da bi le ta (brez prisotnosti čebelarja) eno stran AŽ sata lahko obdelala v okrog 20 minutah. V nadaljevanju pa bi bilo možno sistem še dodatno optimizirati z montažo več pobiralnih orodij ali z uporabo naprednejših komponent, ki bi omogočale hitrejše delo robota.
 
 
Ožji izbor:
Prašilček 4/1 Z LR harmonika sati (Robert Gostinčar Kovačič)
Avtor si je za lažjo vzrejo matic v svojem čebelarstvu omislil in izdelal prašilček, ki mu omogoča lažje delo pri vzreji matic in čebelarjenju z LR panjiskim sistemom. Prašilček je lesen predelen na štiri dele in tako primeren za sočasno vzrejo štirih matic. Kot je običajno pri tovrstnih panjih ima vsak predel svoje žrelo, svoj pitalnik, na dnu pa tudi odprtino z mrežico za prezračevanje. Posebnost omenjenega prašilčka pa so sati. Osnova zanje je LR sat 1/1 mere, ki je razdeljen na tri enake dele, kateri so med seboj spojeni s tečaji. Sat je tako narejen na t.i. sistem »harmonike«. Sestavljen / zložen sat tvori tri manjše sate, kateri so vstavljeni v po eno enoto prašilčka. Med pregledi čebelar sat razpre, kar mu omogoči lažji pregled stanja. Po končani sezoni vzreje pa se lahko sat razpre, fiksira z zatičem in tako preuredi v sat standardne LR mere. To nam omogoči da se lahko po končani sezoni sat vstavi v naklado LR panja in s tem okrepi čebelje družine ali pa iz več takšnih satov napravi rezervne družine.
 
 
Visoka podnica (Franc Hrovat)
 
Avtor je v natečaju predstavil večnamensko visoko podnico v dveh različnih izvedbah. Sestavni deli in način uporabe je pri obeh izvedbah enak, razlika med obema izdelkoma pa je v tem, da je prvi prlagojenn za uporabo z nakladnimi panji, drugi pa za uporabo v AŽ panjih - ob pogoju ustrezno povečane višine panja. Podnica se lahko v obeh panjskih sistemih uporablja na več načinov. Različni načini namestitve sestavnih delov omogočajo uporabo kot podnico s polnim dnom, kot testni vložek namenjen kontroli odpada varoje, z namestitvijo plošče z osmukalno mrežico in mrežastega predalčka pa podnica služi kot notranji osmukalnik cvetnega prahu. V izogib nerodnemu skladiščenju posameznih komponent omenjene podnice, je le ta zasnovana tako da so vsi njeni deli lahko ves čas prisotni v podnici. Ob različnih namenih uporabe podnice se menja le njihov vrstni red. Le ta se spremeni s preprostim odprtjem vratc in namestitvijo željene komponente v to namenjen utor v steni podnice. Poleg omenjenega je posebnost podnice tudi v samo podnico pomaknjeno žrelo.
 
Večnamenska podnica z osmukalnikom za nakladne panje (Daniel Aleksa-Stukow)
Večnamenska podnica omogoča pobiranje cvetnega prahu, krmljenje čebel in uporabo kot podnice s testnim vložkom. Stene podnice so narejene iz 28 mm debelega lesa Vsi glavni elementi so snemljivi  in narejeni v obliki predalov, dostopnih z zadnje strani. Za namen uporabe testnega vložka se v podnico vstavi mrežo in ploščo za kontroliranje odpada varoj, za namen pobiranja cvetnega prahu, se mrežo prestavi v spodnji del, nanjo položi predalček za zbiranje cvetnega prahu v zgornji del pa se namesti element z osmukalno ploščo. Odstrani se leseno žrelo katerega vlogo nadomesti element z osmukalno mrežo, kateri ima lastno žrelo, ki čebele ob vstopu vodi skozi osmukalno mrežo ob izhodu pa skozi temu namenjene cevke. Nad element z osmukalnikom nameščena pregradna plošča, preprečuje padanje panjskega drobirja v zbrani cveti prah in skupaj z prilagojenim žrelom omogoča večjo čistočo pridobljenega cvetnega prahu. Zračnost podnice ter velika razdalja med plodiščem in predalčkom za zbiranje cvetnega prahu (le ta znaša 14 cm) pa preprečuje nabiranje vlage in kvarjenje pridelka.

Fotografije

‹ › ×