Med 26. in 31. avgustom je v Gornji Radgoni potekal 61. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA. V luči danih razmer je še posebej ponujal vrhunsko tehniko, opremo in sredstva, ki jih kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo najbolj potrebujejo za odpravo posledic pričujočih ujm in za uspešen razvoj v prihodnosti. Posebna pozornost pa je bila namenjena tudi strokovnemu dogajanju za ozaveščanje o posledicah podnebnih sprememb, njihovem preprečevanju in odpravljanju škode.

Tekom sejma je bila na predstavitvenem prostoru v Hali A predstavitev 3D-modela kranjske čebele, delovanje Javne svetovalne službe v čebelarstvu in dejavnosti v povezavi s projektom promocije shem kakovosti. Predstavili pa so se tudi čebelarji s svojo ponudbo. V sejemskem Medenem hramu je bila na ogled razstava nagrajenega medu in medenih pijač.

Nedeljski dan čebelarjev pa je bil letos še posebno svečan, saj kozarec za med praznuje svoj 15. rojstni dan. Ob tej priliki smo razkrili nov, 700 g kozarec za med, ki za čebelarje  predstavlja priložnost za povečanje nabora ponudbe, izboljšanje ekonomičnosti pri prodaji, poleg tega pa se za pakiranje v nov kozarec uporabljajo enaki pokrovčki, nalepke in prelepke kot pri kozarcu za 900 gramov medu.

Dogajanje se je pričelo ob 9.30 uri v dvorani 1 s strokovnim posvetom na temo pomena embalaže pri pakiranju čebeljih pridelkov ter vplivom embalaže na vedenje potrošnika. Svetovalka specialistka za ekonomiko v čebelarstvu, Tina Žerovnik nam je predstavila sheme kakovosti Slovenskega medu z geografsko oznako in pomen prepoznavnosti blagovne znamke. Poudarila je, da imajo medovi, ki so vključeni v sheme kakovosti, višja merila kakovosti kot jih predpisuje državni Pravilnik o medu. Prav tako v veliki večini med dosega tudi višje kakovostne standarde od Evropske direktive o medu. Čebelarji pri pridelavi v skladu z dobro čebelarsko prakso zagotavljajo predpisane kakovostne parametre in predpisano sledljivost pridelave, skladiščenja, polnjenja ter označevanja medu. Med iz shem kakovosti prepoznamo po prelepki na pokrovu kozarca, ki vključuje evropski simbol kakovosti »zaščitena geografska označba« za Slovenski med ali »zaščitena označba porekla« za Kraški in Kočevski gozdni med. Vsaka prelepka je opremljena s serijsko številko, po kateri je za vsak kozarec medu znan pridelovalec in kraj pridelave. Na ta način čebelarji tak med lahko tržijo po višjih cenah, potrošnik pa je že na prvi pogled lahko prepričan, da je med kakovostnejši od ostalih. 

Jože Stenko nam je kot distibuter embalaže in pisec zgodbe o kozarcu za med, skupaj z Jožetom Smrkoljem, predstavil zgodovino razvoja kozarca za med, s kakšnimi težavami so se soočali pri začetni investiciji za opremo, ki je potrebna za izdelavo kozarca in kako je potekal izbor izdelovalca kozarca. Najprej se je bilo potrebno prijaviti na razpisan natečaj nato pa oblikovati načrt za izdelavo opreme. Prvotna negotovost ali bodo čebelarji kozarec sploh uporabljali in kupovali pa se je razblinila že v prvem letu, ko je kozarec začel postajati vedno bolj priljubljen. Prav tako sta sogovorca izpostavila, da so se pojavili dvomi ali bodo pri čebelarjih naleteli na odpor pri nakupovanju kozarca, saj je le-ta dostopen zgolj čebelarjem. Tako je bilo potrebno voditi evidenco ali je čebelar, ki se želi poslužiti nakupa kozarca resnično čebelar in na kakšen način bi to najlažje izvajali. Kljub prvotnim pomislekom in zagatam, je kozarec po petnajstih letih še vedno v uporabi, njegova priljubljenost pa še raste.

Strokovni vidik pomena embalaže za potrošnika pa nam je predstavil red. prof. dr. Klement Podnar iz Fakultete za družbene vede. Poudaril je, da je izdelava in uporaba kozarca za med vrhunska priložnost s katero potrošnik z zagotovostjo ve, da je med slovenskega porekla in da na tovrsten način pomembno vplivamo na nakupne odločitve posameznikov. Poleg tega je izpostavil, da je letošnja slabša sezona za pridelavo medu, odlična priložnost preko katere lahko dvignemo cene medov. Hkrati je nov, 700 g kozarec za med, izvrsten način, da med začnemo prodajati po višjih cenah, potrošniki pa se ob tem ne bodo čutili prikrajšanih. Ob tem je poudaril, da se morajo slovenski čebelarji zavedati kvalitete svojih izdelkov, da potrošniki to kakovost tudi prepoznajo in da se dolgoletna prizadevanja za prepoznavnost slovenskega medu obrestujejo. Predvsem zaradi vedno večjega pojavljanja ponaredkov medu na trgu, je preko prelepke shem kakovosti in kozarca za slovenski med ključno, da to izpostavimo in potrošnike izobrazimo, da to prepoznajo, s čimer so resnično lahko prepiračni, da je vsebina med in da je to slovenski med.

Po končani razpravi se je dogajanje ob 11. uri iz dvorane preselilo na prireditveni prostor pred upravo Pomurskega sejma, kjer je potekala slavnostna razglasitev in podelitev nagrad 4. mednarodnega ocenjevanja medenih pijač in 22. ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo ter svečana obeležba 20. obletnice delovanja Čebelarske zveze društev Pomurja. 

Nedeljski dan smo si popestrili še s kavo slajeno z medom. Obiskovalci so imeli priložnost poskusiti kavo z različnimi vrstami medu.