​Slovensko čebelarstvo in kranjska čebela

28.12.2022 11:54:18
Tehnologija
Slovensko čebelarstvo in kranjska čebela
 
Čebelarjenje je v Sloveniji način življenja številnih posameznikov, družin in skupnosti, ki skrbijo za ohranitev naše avtohtone kranjske čebele. Čebele, ki je ena izmed podvrst ali ras medonosnih čebel in je zgodovinsko vezana na naše območje. Ta, druga najbolj razširjena rasa medonosnih čebel na svetu se je skozi čas oblikovala na območju jugovzhodnih Alp, Panonske kotline in Dinarskega gorstva. Jadransko morje, Alpe, Karpati in Dinarsko gorstvo so predstavljali naravno geografsko pregrado katera je preprečevala mešanje s čebelami iz sosednjih območij. Slovenija predstavlja njeno izvorno območje od tu pa so bili v »svet« poslani tudi prvi vzorci čebel. Pri tem imamo v mislih prelomna leta druge polovice 19. stoletja, ko se je sprva kranjsko čebelo začelo podrobneje preučevati, opisovati, promovirati ter kasneje matice, roje in čebelje družine tudi prodajati v tujini. Velik pomen pri vsem tem je imela družina Rothschütz iz gradu Podsmreka pri Višnji Gori. Dr. Philip Rothschütz  je leta 1857 v tedaj vodilni čebelarski reviji Bienenzeitung objavil članek Aus Unterkrain (Iz Dolenjske), v katerem je naše čebele opisal ter jih ponudil nemškim čebelarjem, uredništvo pa je čebelo v pripisu poimenovalo Die Krainische Biene (kranjska čebela). Začeto delo je s številnimi objavami, knjigami in predstavitvami nadaljeval njegov sin Emil Rothschütz. On je poslal vzorec čebel iz svojega čebelnjaka tudi dr. Avgustu Pollmanu, kateri je kranjsko čebelo prvi znanstveno opisal, poimenoval ter uvrstil v sistematiko. S tam pa jo je postavil ob bok italijanski čebeli in drugim čebeljim podvrstam.  Prej opisane aktivnosti so sprožile pomembno trgovino s kranjsko čebelo, ki je svoj razcvet doživela v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. Obseg trgovine z našo kranjsko čebelo nakazuje na to, da so tudi čebelarji iz drugih delov Evrope in sveta spoznali pomen in lastnosti kranjske čebele. Odlikuje jo namreč predvsem izrazita mirnost, dobra orientacija, dobra sposobnost izkoriščanja gozdnih paš, inteziven spomladanski razvoj in sposobnost prezimovanja v razmeroma majhni zimski gruči.
Podvrsta čebel, ki že tisočletja živi na našem območju je zagotovo konkretno vplivala tudi na dejavnosti in odnos čebelarja tako danes kot tudi v preteklosti. Edinstvena čebela nam tudi v slabših vremenskih pogojih in na razgibanem terenu omogoča dobro izkoriščanje paš. Njena mirnost nam omogoča apiterapijo, apiturizem ter lažje posege v čebelji družini. Njena dobra orientacija in sposobnost dobre prepoznave domačega panja pa čebelarjenje v še eni naši posebnosti- v čebelnjaku.    
Simon Golob
 
Svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja,
Čebelarska zveza Slovenije
Javna svetovalna služba v čebelarstvu