Apiturizem in ekonomika

08.06.2022 11:32:24
Ekonomika
V juniju se je narava že dodobra prebudila, približujemo se vrhu čebelarske sezone, ob koncu meseca s pričetkom šolskih počitnic, pa tudi viškom turistične sezone. Dandanes na raznolike načine načrtujemo svoj prosti čas in dopustovanje, smernice pa kažejo, da je čedalje večje povpraševanje po odkrivanju in izkustvu edinstvenih doživetij v okviru lokalne ponudbe. V prispevku so predstavljene dopolnilne dejavnosti v okviru čebelarstva, ki so povezane s turizmom.

Apiturizem
Apiturizem ali čebelarski turizem se navezuje na osnovne smernice čedalje bolj uveljavljenega trajnostnega turizma. Te obsegajo okoljski, družbeno-kulturni, podnebni in gospodarski vidik. Ustanovitev in upravljanje apiturizma je dodana vrednost čebelarstva, saj širi nabor ponudbe. Bolj kot je raznolika ponudba, več različnih spektrov obiskovalcev lahko privabimo. Pri snovanju apiturizma je potrebno preučiti možnosti, ki jih lahko ponudimo, načrtovati izvedbo dejavnosti, storitev, ki jih bomo tržili in izvajali ter nabor izdelkov, ki jih bomo prodajali glede na specifike in zmogljivosti posameznega čebelarstva. V okviru apiturizma lahko nudimo degustacijo čebeljih pridelkov, izdelkov iz čebeljih pridelkov kot so medenjaki, medene pijače, kombinacije čebeljih pridelkov z različnimi jedmi, lahko postavimo čebelarske poti, prikazujemo čebelarsko kulturno dediščino, izvajamo muzejsko dejavnost, medene kopeli, masaže, vdihavanje panjskega zraka ter vrsto drugih dejavnosti in aktivnosti.

Ostale dopolnilne dejavnosti, ki so povezane s turizmom
Vzporedno z izvajanjem dopolnilne dejavnosti apiturizem lahko registriramo tudi druge dejavnosti, ki so povezane s turizmom. V okviru čebelarske dejavnosti lahko na svojem kmetijskem gospodarstvu registriramo tudi tematski park, muzej ali tematske zbirke, ki so povezane s čebelarstvom oziroma dejavnostjo kmetije. Lokacija izvajanja tovrstnih dejavnosti mora biti v oddaljenosti najmanj treh kilometrov zračne razdalje od naslova kmetije.
Čebelarstvo v Sloveniji se prepleta s kulturno dediščino in tradicijo, zato je možna registracija dejavnosti, ki so povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki. Registriramo lahko medičarstvo in lectarstvo, izdelavo in prodajo dražgoških kruhkov, medenjakov, peciva in slaščic iz čebeljih pridelkov. Pri tovrstnih dejavnostih je pogoj za peko oziroma izdelavo končnih izdelkov dokup moke iz mlinov na lokalnem trgu. Ob uporabi naravnega voska se lahko v ukvarjamo s svečarstvom ali izdelavo mila na tradicionalni način. Ena izmed možnosti dopolnilne dejavnosti je tudi poslikava panjskih končnic.

Certificiranje ponudnikov apiturizma
V shemo certificiranih ponudnikov apiturizma se lahko uvrstijo vsi čebelarji, ki se že ukvarjajo s čebelarsko turistično ponudbo ali pa se s to dejavnostjo še nameravajo ukvarjati v prihodnje. Certifikate prejmejo ponudniki, ki dosegajo kriterije odličnosti in so razvrščeni v tri različne stopnje (ena, dve ali tri čebelice) glede na kriterije in presojo ponudbe, ki jo izvede komisija, ki jo oblikuje Čebelarska zveza Slovenije.  Vsako leto ob dnevu čebelarskega turizma poteka podelitev certifikatov novim ponudnikom apiturizma. Certifikat daje apiturizmu referenco, ki omogoča večjo prepoznavnost in zaupanje obiskovalcev, z vstopom v certificiranje pa ima ponudnik možnost skupne promocije na spletni strani in preko drugih medijev. Trenutno je v Sloveniji 45 certificiranih ponudnikov.
Več o certificiranju ponudnikov apiturizma: OR KODA https://www.czs.si/content/E12
 
Opravljanje dopolnilne kmetijske dejavnosti
Osnovni pogoj za pridobitev dovoljenja za opravljanje dopolnilne kmetijske dejavnosti, povezane s čebelarstvom, je najmanj deset čebeljih družin, registriranih v registru čebelnjakov. Za izvajanje apiturizma je pogoj tudi stojišče ali čebelnjak. Dopolnilno dejavnost registriramo na upravni enoti, strošek registracije znaša 18,10 € in jolahko pričnemo opravljati po izdaji dovoljenja upravne enote. V okviru dopolnilne dejavnosti se za osebe, ki so v okviru svoje zaposlitve polno zdravstveno in pokojninsko zavarovane, obračuna mesečni pavšal za zdravstveno zavarovanje. Ta se spreminja na letni ravni in v letu 2022 znaša 40,00€. Poleg mesečnega pavšala je za te osebe neobvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini mesečnega pavšalnega zneska 41,04€. Osebe, ki so zavarovane na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, nimajo dodatnih stroškov z opravljanjem dopolnilne dejavnosti na kmetiji-
Več o zakonskih podlagah o izvajanju dopolnilne dejavnosti: https://www.czs.si/objave_podrobno_czs/12436 

Dobra praksa izvajanja apiturizma
O kompetencah za izvajanje apiturizma, prednostih in slabostih te dejavnosti smo povprašali izkušena in certificirana ponudnika, Darjo Šolar iz Laškega in Blaža Ambrožiča z Bleda. Oba na svojevrsten način z raznoliko ponudbo obiskovalcem pripovedujeta in orisujeta zgodbo, ki jo piše slovensko čebelarstvo.

Pri Čebelarstvu Šolar imajo registriran čebelarski turizem z dodano vrednostjo apiterapije. Za izvajanje apiturizma so potrebni čebelarsko znanje in spretnosti, hkrati pa so priporočljiva pridobljena znanja z različnih izobraževanj, kot sta apiterapija in tečaj za preskuševalce medu, ki ju ima opravljena Darja Šolar. Kot apiterapevtka v čebelnjaku na domačem dvorišču izvaja medene masaže, v njem nudijo tudi vdihavanje aerosolov iz panja ali pa priložnost za počitek. Na njihovem čebelarskem turizmu gostijo veliko zaključenih skupin, družin, parov in posameznikov iz Slovenije, prav tako pa tudi tuje goste iz celega sveta. Gostom pripravljajo pogostitve z njihovimi medenimi dobrotami, nudijo jim strokovno voden ogled po čebelarstvu, predavanja o skrivnostnem življenju čebel, apiterapiji ali pa jim pripravijo delavnice krašenja medenih figuric. V svojem čebelarstvu še danes ohranjajo stare obrti kot so izdelava lecta, peka medenjakov, krašenje medenih figuric, risanje panjskih končnic, izdelava sveč iz čebeljega voska, izdelava medenih pijač in podobno. Te so včasih služile kot dodana vrednost čebelarstvu, danes pa jih z veseljem predstavijo obiskovalcem. So mnenja, da se morajo kot ponudniki zavedati svoje odgovornosti do obiskovalcev, da znajo pravilno ravnati ob morebitnih posledicah čebeljega pika. Imeti morajo veščine nastopanja, da lahko na zanimiv način širijo svoje znanje o pomenu čebel za preživetje človeka, o pomenu sajenja različnih vrst medovitih rastlin, o visoki kakovosti čebeljih pridelkov ter njihovi pravilni uporabi kot skrb za zdrav način življenja.

Čebelarstvo Ambrožič se ukvarja z vodenimi ogledi čebelnjakov na njihovem posestvu, kjer obiskovalci podoživljajo čebelarjeva opravila. Izvajajo naravoslovne dneve za otroke, učne ure za čebelarje, degustacije čebeljih pridelkov, ki jih tudi prodajajo, obiskovalci njihovega apiturizma pa se lahko prepustijo relaksaciji v čebelnjaku. Blaž Ambrožič vidi prednosti v tem, da apiturizem kljub slabšim letinam prinaša dohodek in je neke vrste rešilna bilka, ki omogoča nemoteno delovanje in investicije v čebelarstvo. Opravlja pomembno poslanstvo, saj na obiskovalce prenaša znanje in izkušnje o čebelarjenju in čebelah. Hkrati se z izvajanjem apiturizma vrši promocija in trženje čebeljih pridelkov ter uspešnejša prodaja le teh. Na drugi strani pa se je potrebno zavedati, da so obiskovalci prisotni tudi v čebelarski sezoni, ko so na urnikih čebelarjev številna čebelarska opravila. Po njegovem mnenju mora biti apituristični ponudnik nekdo, ki je čebelar in zna čebelariti, je komunikativen, razume in govori vsaj en tuji jezik, je vizualno urejen, obvladuje splet ter ima promocijske veščine. Pri lokaciji apiturizma se mu zdi pomembna bližina turističnih krajev. Pri samem apiturizmu pa je pomembna urejenost okolice čebelnjakov in ostale infrastrukture, potrebno je zagotavljanje pogojev, ki omogočajo obiskovalcem dostop (npr. parkirišče za avtobus, dostop za invalide) ter zaščito pred čebeljimi piki.

Tina Žerovnik,
svetovalka za ekonomiko čebelarstva, JSSČ

Viri:
Arih Korošec, T. (2013): Čebelarski turizem – priložnost za dodatni zaslužek. Slovenski čebelar 11/2013 letnik CXV, priloga Dopolnilna dejavnost (str. 3–4). Brdo: Čebelarska zveza Slovenije.
Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15 in 36/18)
Povzetki izjav Darje Šolar in Blaža Ambrožiča na temo apiturizma.
https://www.gov.si/teme/trajnostni-turizem/ 
https://e-uprava.gov.si/podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo-prehrana/kmetijske-dejavnosti/dopolnilne-dejavnosti-na-kmetijah.html  
https://www.apiturizem.si/ 
https://www.czs.si/content/E12   
Dopolnilna dejavnost na kmetiji in pokojninsko zavarovanje, odgovor ZPIZ iz dne 17. 5. 2022

Fotografije