Kongres o čebelarstvu in čebeljih pridelkih v Sarajevu

23.12.2021 10:01:55
Varna hrana
V novembru je v Sarajevu potekal 6. Kongres o čebelarstvu in čebeljih pridelkih, ki so ga udeleženci lahko spremljali tudi preko zooma. Veliko je bilo govora o kakovosti čebeljih pridelkov, del programa pa je bil namenjen tudi čebelarskim organizacijam in njihovim težavam.

Dr. Ali Timucin Atayoglu (Turčija) ter dr. Stefan Stangaciu (Romunija) sta predstavila pomen uporabe čebeljih pridelkov v  borbi proti Covid-19. Najbolj učinkovit način boja proti virusu Covid-19 je, da preprečimo njegov vstop, ali pa se borimo takoj po vstopu preden se namnoži. Njegov vstop preprečimo fizikalno (z rednim vsako urnim prezračevanjem, UV in IR žarnicami, čistilci zraka, propolizerji), kemijsko (razkužila) in biokemijsko (čebelji pridelki, zdravilne rastline, eterična olja, zdrava prehrana). Zelo pomaga vdihavanje zraka iz čebeljega panja, pozimi si lahko pomagamo s propolizerji ali kabinami s propolizerji. Ker virus najpogosteje vstopi preko nosu, si pomagamo z vbrizgavanjem fiziološke raztopine za nos z medom in propolisom, na zaščitno masko lahko kanemo nekaj kapljic propolisa ali pa dodamo surov propolis. V primeru težav z očmi uporabimo fiziološko raztopino z medom in/ali propolisom in/ali matičnim mlečkom, pri bolečemu grlu si pomagamo z raztopino propolisa in medu, pri suhem kašlju pomagata lipov čaj in lipov med, kurkuma, topla voda (40 °C) ter sladki koren.

V primeru težkega dihanja (dispneja) pomaga krema s čebeljem strupom v kombinaciji z apukunkturo ter propolis in medeno razpršilo. Pri virusni pljučnici si pomagamo z vsemi čebeljimi pridelki in zdravilnimi rastlinami. Pri izkašljevanje krvavega izpljunka ali krvi, ki izvirata iz dihal, pomagata propolis in med. Pri mikrotrombozi v pljučih pomagajo čebelji strup, mešanica medu in vinskega kisa, med in organske kisline.

Če nimamo apetita nam lahko pomaga mešanica cvetnega prahu, matičnega mlečka, medu ter limonovega soka, pri prebavnih težavah najbolj pomagata med in propolis.
Krhkost kapilar povzroča pomanjkanje vitamina C ter polifenolov, sladkorna bolezen ter visok krvni tlak. Od polifenolov sta učinkovita kamferol in kvercetin, ki ju vsebujejo med, cvetni prah ter propolis.

Naš zaveznik je tudi vročina, če jo prehitro nižamo z zdravili, zmanjšamo učinkovitost imunskega sistema, omogočimo preživetje bakterij in virusov in tako povečamo možnost za smrt.
 
Dr. Dražen Lušić iz Reke je govoril o potvorbah medu na hrvaškem tržišču. Hrvaška televizija RTL je celo pripravila reportažo o tej problematiki (RTL Potraga). Govorili so tudi o pomenu geografskih označb medu, mikrobiološki kakovosti medu, dodajanju medu v jogurt, antioksidativni učinkovitosti propolisa,… nedeljski program pa je bil posvečen apiterapiji. 
 
Predstavniki čebelarskih organizacij držav bivše Jugoslavije so večinoma izpostavljali težave s podnebnimi spremembami in slabim medenjem.  Mende Trajkovski iz Makedonije pravi, da se v njihovi državi veča število čebeljih družin, saj začetniki s strani države dobijo pomoč za razvoj čebelarstva. Posamezniki pridobijo tudi 10 € subvencije, pa kljub vsemu še niso vsi čebelarji registrirani. Imajo tudi obvezne klinične preglede družin s strani veterinarja, vendar pa niso vsi veterinarji za to usposobljeni, zato bi radi zakonodajo spremenili po zgledu iz Slovenije.  V zadnjem času tudi vse več čebelarjev razvija čebelarski turizem, tudi za to, da oblažijo izpad dohodka zaradi slabih sezon.
Na Hrvaškem imajo evidentiranih okrog 9000 čebelarjev, ki čebelarijo z okrog 450 tisoč čebeljimi družinami. Proizvedejo med 8.000 in 12.000 ton medu letno. Pridelajo več kot 20 vrst vrstnih medov. 16,3 % čebelarjev čebelari z AŽ panji. Vzpostavili so digitalno evidenco števila čebelnjakov in družin. Njihove največje težave so nelojalna konkurenca, potvorbe medu, označevanje medu ter nizke odkupne cene. Potvorbe medu odvzemajo čebelarjem od 30 do 40 % njihovega dobička. Potrošniki se tudi navadijo na potvorjen med z eteričnimi olji in potem ne prepoznajo pristnega med in ga zavračajo kot da ni dovolj arometičen. Naredili so tudi kozarec za hrvaški med, na ravni njihove države so spremenili zakonodajo, tako da oznaka »mešanica medu držav EU in ne EU« za med na njihovem tržišču ni dovoljena. Podobno poskuša na ravni EU doseči naša država.
 
V Federaciji Bosne in Hercegovine imajo svetovalno službo v čebelarstvu, ki je zakonsko urejena, vendar pa vsi čebelarji in lokalne skupnosti ne prepoznajo njenega pomena. Imajo 90 svetovalcev, ki svetujejo s področja tehnologije in dobre čebelarske prakse. Čebelarske organizacije so dolžne čebelarjem nuditi strokovno pomoč, promovirati čebelarstvo, organizirati predavanja, sodelovati na ocenjevanjih medu, vpeljati pravilno rabo pesticidov in drugo. Prepričani so, da bo intenzivno delo na povečanju kapacitete svetovalne službe vodilo v hitrejši in boljši razvoj čebelartstva v Federaciji Bosne in Hercegovine.
 
Na kongresu so sodelovali tudi slovenski strokovnjaki in sicer dr. Janko Božič, izr. prof. dr. Jasna Bertoncelj, Tanja Arih Korošec, sama pa sem predstavila Slovensko čebelarstvo.

Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka za zagotavljanje varne hrane