Po ApiSloveniji v malem- izjava

20.09.2021 9:07:07
Varna hrana
V soboto 18. 9. 2021 je na Čebelarski zvezi Slovenije v okviru Apislovenije v malem potekala tudi strokovna razprava na temo Problematika nepristnega medu na trgu in označevanje porekla medu, na kateri so sodelovali Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, Željko Vrbos, Hrvatski pčelarski savez, Rodoljub Živadinović, Savez pčelarskih organizacija Srbije, Damir Barašin, Savez udruženja pčelara Republike Srpske, Hajrudin Šabić, Savez pčelara Unskog – Sanskog kantona, doc. dr. Mojca Korošec, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter prof. dr. Dražen Lušič, Medicinska fakulteta iz Reke. Za uvod v okroglo mizo sta nas najprej nagovorila državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Aleš Irgolič in predsednik ČZS g. Boštjan Noč nato pa smo prisluhnili predavanju prof. dr. Norberta Garcije, predsednika Komisije za ekonomiko pri Apimondiji ter profesorja na Univerze v Argentini, ki je predstavil trg medu vključno s pojavom potvorb medu.

Koliko nepristnega medu se pojavlja na trgu je po besedah prof. dr. Norberta Garcia nemogoče oceniti, tisto kar se najde, pa je verjetno samo vrh ledene gore. Analitika medu za ugotavljanje nepristnega medu je zelo dobro razvita, kljub vsemu pa so goljufi vedno korak pred analitiko. Pri ugotavljanju nepristnega medu je potrebno spremljati tudi dokumentacijo za sledljivost medu. V državah Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine je nepristnega medu na trgu bistveno več kot v Sloveniji.

Udeleženci strokovne razprave so si enotni, da je potrebno poostriti nadzor na pojavom nepristnega medu na trgu, potrošnike osveščati o uporabi lokalnega medu, stalno izpopolnjevati metode za ugotavljanje nepristnega medu ter spremeniti zakonodajo, da bo zagotavljala nedvoumno sledljivost medu tudi s tem, da se na nalepki za med jasno označi iz katerih držav med prihaja. Udeleženci so podpisali deklaracijo, s katero od Evropske komisije zahtevajo, da se zakonodaja spremeni, tako da oznaka mešanica »medu iz EU in medu, ki ni iz EU« ne bo več dovoljena. 

Na koncu ni odveč poudariti, da čebelarji smejo prodajati samo med, ki ga sami pridelajo, če nimajo registrirane dodatne dejavnosti.
V priponki najdete podpisano deklaracijo predsednikov Čebelarskih zvez k podpori prizadevanjem za označevanje mešanic medu po točnih državah porekla.

V drugem delu programa ApiSlovenije v malem pa smo prisluhnili čebelarskemu strokovnjaku dr. Ralphu Buechlerju iz Čebelarskega Inštituta v Nemčiji. Dr. Buechler je spregovoril o trajnostnem načinu nadzora nad varojami na osnovi bioloških in tehnoloških metod. Predstavil je rezultate nekaterih poskusov opravljenih na njihovem inštitutu in izpostavil povezave med količino zalege in napadenostjo z varojami v čebeljih družinah glede na rojenje in medsebojno bližino čebeljih družin. Predstavil je prekinitev zaleganja kot tehnološkega postopka za nadzor nad varojami ter možne postopke izvedbe (odstranjevanje zalege, pripiranje matice, lovilni sati) v kombinaciji z uporabo ekoloških sredstev za zatiranje varoj.

Na ApiSloveniji v malem pa so si obiskovalci lahko ogledali tudi tehnološke rešitve v čebelarstvu.

  Pripravili: Andreja Kandolf Borovšak in Nataša Lilek
  Fotografije: Vladimir Auguštin