Konoplja in čebele

27.05.2021 9:50:44
Tehnologija
Konoplja nedvomno zavzema svet. O njej se izvaja vedno več raziskav, mediji jo vedno več obravnavajo, njene produkte pa najdemo že v skoraj vsaki bolje založeni trgovini. Konopljo so naši predniki uporabljali za mnoge namene že več tisoč let nazaj in zgleda, da se bo zgodovina ponovila, saj bo z vedno več ''eko'' podporniki tudi konoplja prišla prav, ne le za prehrambne in zdravilne namene, temveč tudi v gradnji in še na mnogih drugih področjih.
Konoplja je od 0,5-6m visoka rastlina, ki obsega 3 podvrste, in sicer navadna ali industrijska konoplja, indijska konoplja in ruderalis. V njej se nahaja skupina substanc, imenovana kanabinoidi, ki igrajo pomembno vlogo tudi v človeškem telesu. Eden od teh ima psihoaktivni učinek (to je THC), zato je pogosto označena kot droga. Ravno zaradi teh kanabinoidov, je uporabna v medicini, zaradi trpežnih vlaken in visoke vsebnosti celuloze, pa je zelo uporabna na področju industrije.
Človek je konopljo odkril okoli 15,000-5000 let pred našim štetjem. Prvi so njena vlakna uporabljali Mezopotamci in Egipčani, ki so jo dodajali glinenim zidakom za ojačitev. Za inhalacijski ritual so jo uporabljali v Romuniji, Indiji in Nepalu. Na Kitajskem so z njenimi trakovi prekrivali peščene lonce, od osmega tisočletja pred našim štetjem, pa naj bi iz nje tudi izdelovali blago, tako je bilo 80% tekstila iz konoplje, vse dokler niso leta 1820 izumili stroja za odstranjevanje bombaževih semen. Vse do 20. stoletja so jo množično uporabljali po vsem svetu. Tako je ameriška Deklaracija o neodvisnosti bila napisana na konopljin papir, barve Mone Lize pa bazirajo na konopljinem olju.
Ima najmočnejša poznana rastlinska vlakna, ki se pridobivajo iz njenih stebel. Ta uporabljajo za proizvodnjo blaga, papirja, vrvi, gradbenih materialov, plastike, biodizla in kozmetike. Iz nje lahko izdelamo vezne, obložne in izolacijske materiale, ki so trajnejši, cenejši in okolju prijaznejši. Danes jo v gradbeništvu kombinirajo s cementom in apnom za pridobivanje malte.
Pomembna so tudi konopljina semena, katera se uporabljajo v prehranske namene tako za ljudi, kot za živali. Iz njih stisnjeno konopljino olje se prav tako uporablja v prehranske namene, v kozmetiki in v tehničnih produktih (maziva, goriva…).
Pri konoplji poznamo dva spola rastlin, saj je dvodomna. Tako moške rastline proizvajajo pelod v prašnikih, ženske rastline pa na svojih cvetovih izražajo trihome, ki so bogati s smolo in rastlini služijo kot pomoč pri lovljenju peloda. Ko ženski cvet ujame pelod se začne razvoj semen. Tako moške in ženske rastline privabljajo žuželke, vendar ne na klasičen način kot večina medonosnih rastlin. Zato je konoplja mnogokrat izpuščena is seznama medonosnih rastlin, saj rastlina kot taka ne privlači čebel na isti način, kot dišeče raznobarvne cvetnice, vendar pa je že dokazano da čebele nabirajo cvetni prah moških rastlin konoplje, privlačijo pa jih tudi glandularni trihomi ženskih rastlin.
S tem čebele dobijo prepotrebne aminokisline, vitamine in minerale (ter nekaj tekočine in sladkorja). Čebele namreč obletavajo konopljo v zgodnjih jutranjih urah in zvečer (ko so temperature nižje). Tudi nekateri čebelarji so opazili, da čebele s pridom obletavajo konopljine nasade in prinašajo med, ki vsebuje kanabinoide, predvsem CBD. Kaže tudi, da so čebelje družine, ki so imele v poletnih mesecih na razpolago konopljo, ohranile svojo socialno strukturo in tako  ni prihajalo do statistično zvečanega pojava odmrle zalege, kot v primeru čebeljih družin, ki so v vročih in sušnih poletnih mesecih trpele zaradi poletnega brezpašnega obdobja.
Kaže, da konoplja nudi tako človeku kot tudi čebelam in drugim žuželkam esencialna hranila, kot so encimi, vitamini, minerali, flavonoidi, karotenoidi, terpenoidi ter kanabinoidi. Škoda je le, da so pri sejanju te rastline zelo velike birokratske ovire in je kmetijski pridelovalci ne sejejo v  večjih količinah.


Vlado Auguštin