Mali jesen

11.05.2021 13:50:37
Tehnologija
Jeseni ne spadajo med najpomembnejše medovite rastline, kljub temu pa so lahko dobra dopolnitev donosov mane in pomemben vir cvetnega prahu. To še  zlasti velja za mali jesen  (Fraxinus  ornus),  saj je med  domačimi jeseni edini, ki se  oprašuje ob pomoči žuželk.
 
Poleg  malega  jesena  v  Sloveniji  avtohtono rasteta še dve vrsti, obe vetrocvetni:  splošno razširjen in tudi gospodarsko  daleč najpomembnejši, vsaj z vidika donosa lesa, je veliki jesen (Fraxinus excelsior), redkejši in velikemu precej podoben  pa je poljski jesen (Fraxinus angustifolia).

Mali jesen  je široko razvejano drevo, ki redko zraste več kot 15 metrov visoko. Raste na sončnih in sušnih legah. V skromnih pogojih včasih raste tudi kot široko razrasel grm. Mali jesen je predvsem varovalna in pionirska vrsta, saj zarašča opuščene ali gole površine in je ena najprimernejših vrst za pogozdovanje degradiranih kraških rastišč. Iz panja se dobro obnavlja, prav tako dobro prenaša tudi obsekavanje in obžiranje divjadi.

Lubje drevesa je gladko in temno sive barve. Listi so razporejeni navzkrižno in so od 10 do 25 cm dolgi in lihopernato sestavljeni iz 5–9 lističev. Razmnožuje se s semeni in koreninskimi poganjki. Mali jesen je žužkocvetna in po večini enodomna vrsta. Beli cvetovi so združeni v gosta socvetja in imajo močan sladkast vonj. Iz oplojenih cvetov se razvijejo rdečkasti krilati plodovi, ki so posamezno pritrjeni na peclje in visijo s krilom navzdol.

In kako je z medovitostjo malega jesena? Znano je, da je vrsta za čebele vir cvetnega prahu in mane, o tem, da bi čebele na cvetovih nabirale tudi nektar, pa v literaturi ni podatkov. Kljub temu pa manjše količine niso izključene, še zlasti, ker čebele cvetov verjetno ne obiskujejo tako množično samo zaradi cvetnega  prahu. Tudi o količini in kakovosti cvetnega prahu z malega jesena ni veliko podatkov ali pa so ti zelo skopi in splošni.
 
Večina avtorjev navaja medovitost malega jesena kot dobro (npr. Petauer,1993), Babnik in sod. (1998) navajajo, da je lahko v nekaterih krajih pomembna dopolnitev paše.  Vendar nikjer ni specifično navedeno, na kaj se  donos  nanaša, precej verjetno pa je, da je večina donosa  v obliki mane. Proizvajalcev mane na malem jesenu je lahko več. Najbolj znana vrsta je jesenov škržat ali jesenov škržat (Cicada orni L.,), pri nas pogost zlasti v Primorju in na Krasu, pa tudi v notranjosti Slovenije, na primer v Ljubljani,  Zasavju in Pomurju. Imenujejo ga tudi manin škržat, saj mlade jesenove veje na mestih vbodov še nekaj časa izločajo sladek sok.

Glede na   letošnjo spomladansko pozebo in posledično  katastrofalno leto, lahko samo upamo, da bodo svojo nalogo opravili škržati in dali kolikor toliko skromne hrane čebelam.

Vlado Auguštin