Tokrat podajam nekoliko obsežnejše poročilo, v katerem je zajeto stanje trenutnih virov ter obeti za prihajajoče paše, ki se hitro približujejo.
Akacija: je v večjem delu države zaključila s cvetenjem. Trenutno še lahko pričakujemo manjše donose na območju Goričkega ter v višjih legah Bele krajine, predvsem na legah proti Gorjancem, kjer bo cvetela do konca tedna. V prvi tretjini cvetenja je na območju Ilirske Bistrice in Pivke, kjer pa je pozeba naredila določeno škodo. Predvsem pozeba v preteklem tednu se kaže tako, da določen delež cvetov, ko se odprejo, kaj kmalu odpade.
Neugodno vreme v preteklem tednu je močno vplivalo na izkoriščenost akacijeve paše, zlasti na jugu in vzhodu države. Le posamezne močnejše družine so uspele ustvariti manjši presežek, medtem ko je večina družin pokrivala predvsem lastne potrebe, zato so bili donosi za čebelarje večinoma slabi.
Javor: cveti še le v višjih nadmorskih legah nad 1000 metri. V teh ugodnih dneh dobre donose, do 2 kg, beležimo na območju Snežnika in Mašuna, nekoliko nižje donose, do 1 kg, beležimo tudi na območju Gorenjske ter Koroške. Poleg cvetja izločajo tudi uši na javorju. Prisotnost uši zaznavamo še vedno tudi v nižjih legah, vendar je njihovo število po ohladitvi in padavinah nekoliko upadlo. Ob trenutnih vremenskih razmerah se bodo obnovile in lahko še nadaljevale z izločanjem mane.
Kostanj: letos opažamo večjo prisotnost kostanjeve šiškarice, zaradi česar bo manjši del cvetov prizadet. Kljub temu ob ugodnih vremenskih razmerah pričakujemo dobro medenje. Na jugu države se bo cvetenje pričelo okoli 5. junija, v osrednjem delu in na Štajerskem pa okoli 10. junija.
Lipa: velikolistna lipa že cveti na območju Primorske, predvsem na obalnem delu in v okolici Nove Gorice. Malolistna lipa bo na teh območjih pričela cveteti ob koncu maja, nekoliko kasneje pa v severnem delu Primorske (Kanal, Tolmin, Kobarid) in drugod po Sloveniji. Najprej bo zacvetela na območju Kanala med 5. in 10. junijem. Nato se bo cvetenje postopoma pomikalo v višje lege na območju Tolmina, kjer pričakujem začetek med 10. in 15. junijem. Podoben čas, morda kakšen dan kasneje, pa tudi na zgodnejših legah Kočevja in Ribnice. N območju severne Primorske je opaziti plesnenje listov in cvetnih nastavkov, kar je glede na količine dežja na tem območju pričakovano, posledično bo kateri cvet pred cvetenjem tudi odpadel, vendar na število cvetov, ki jih letos ima to ne bo hudega.
Ponovno opažam tudi ušice na lipi, zaenkrat v zgodnji razvojni fazi. Mestoma je že opazna pokapana podrast, kar potrjuje njihovo prisotnost, vendar večjih kolonij za zdaj še ne zaznavam. Glede na trenutne razmere in vremensko napoved obstaja možnost, da se bodo ušice do časa cvetenja lipe dobro razvile. V tem primeru bi lahko čebele poleg nektarja izkoristile tudi mano na lipi.
Smreka: zaenkrat ne opažam večjih populacij uši. Prisotne so posamezne kolonije rdečerjave in sivozelene smrekove uši, mestoma tudi črne smrekove uši. Nekaj več, predvsem velikega kaparja, najdem na območju Logatca in Črnivca. Vendar njihovo število ne nakazuje resnejšega pašnega obeta, lahko pa prispeva k drugim virom paše.
Hoja: če je neugodno vreme v preteklem tednu povzročilo izgube pri akaciji, pa je bilo deževje zelo ugodno za razvoj uši na različnih vrstah rastlin. Znaki pokapanosti so se pojavili tudi pod hojami. Pokapano podrast je zaznati na območju Dolenjskih Toplic (kjer je aktivni kužni krog), Ribnice, Velikih Lašč, območja Krima, Ljubljanskega vrha, Logaške planote ter južnega dela Pohorja.
Del te pokapanosti povzročajo kolonije brstne hojeve ušice, kjer so kapljice drobne, na poganjkih pa lahko opazimo posamezne kolonije. Poleg tega se pojavljajo tudi večje kapljice, ki že nakazujejo prisotnost zelene hojeve ušice. Ob otresanju vej je možno opaziti prve generacije zarodnic, kar kaže na začetek razvoja.
Na Logaški planoti sem opazil tudi enega hojevega kaparja. Priznati moram, da ga na stoječem drevesu še nisem našel – vedno sem ga našel na podrtih hojah v vrhovih dreves. Kaj to pomeni, vam ne znam povedati je pa vsekakor zanimivo in bom stanje zagotovo še spremljal.
Zanimivo je, da se je zelena hojeva ušica, ki je lani obilno izločala, letos ohranila in se pojavlja na razmeroma širokem območju, kar je nekoliko presenetljivo. Upoštevati pa je treba, da so bili pogoji ugodni tako za ušice kot tudi za njihove naravne sovražnike, zato bo nadaljnji razvoj močno odvisen od ravnotežja med njimi. V prihodnjih dneh in tednih bo potrebno spremljati, v kolikšni meri se bodo razvile in ali bodo lahko ponudile pašo.
V tem trenutku je za čebelarje najpomembnejše vprašanje, kam s čebelami po koncu akacijeve paše. Poleg že naštetih rastlinskih vrst, kjer sem ušice našel, sem uši opazil tudi na bukvi, vrbi in bezgu. Zato vsem, ki načrtujete premik na gozdno pašo, priporočam, da preverite stanje v okolici svojih stojišč, predvsem pokapanost podrasti ter prisotnost ušic na hoji, smreki in javorju. Zavedati se morate tudi, da načeloma čebele sedaj te mane težje zaznajo in se kaj zna zgoditi, da kljub obetom ne bo donosa in bo prvi vir šele kostanj ali lipa.
Še to glede razvoja čebel: vsaj pri sebi opažam, da ni takšen, kot bi moral biti v tem času leta. Sklepam, da so vdori mrzlega zraka in slabši izkoristki paš do sedaj povzročili zmanjšanje ali celo prekinitev zaleganja matic, kar se kaže pri številčnosti čebel znotraj družin.
Se vidimo jutri na čebelarskem prazniku in naj medi!!!
Aleš Bozovičar, ONS