Prav je, da se vam ponovno malo oglasim, saj je za nami zelo razgibano vremensko dogajanje. Kljub temu da so bili pogoji za medenje rastlin v zadnjih dneh ugodni in so tehtnice kazale dobre donose skoraj po vsej državi, so pogoste padavine in žal tudi lokalno močnejša neurja precej zmanjšale izrabo paše na lipi in kostanju.
Pri lipi je bil ta vpliv nekoliko manj izrazit, saj je na padavine manj občutljiva, pri kostanju pa bolj, saj pogoste padavine za kostanjevo pašo še zdaleč niso ugodne.
Malolistna lipa: V nižjih in zgodnjih legah države zaključuje s cvetenjem. Prav tako se cvetenje zaključuje v nižjih legah osrednjega dela Slovenije. V legah okoli 700 metrov nadmorske višine je večinoma v zadnji tretjini cvetenja, medtem ko je v višjih legah v sredini cvetenja. Na teh legah je še mogoče opaziti drevesa, ki se šele odpirajo. Podobno kot pri akaciji so letos tudi pri lipi in kostanju opazne razlike v razvoju znotraj istega območja. Pričakujem, da bo lipa na srednjih in višjih legah cvetela še do konca tega tedna. Na res poznih in hladnih legah pa lahko cvetenje traja do sredine prihodnjega tedna. Težko je oceniti, koliko bodo visoke temperature v prihodnjih dneh pospešile odcvet rastlin, saj tako visokih temperatur v tem času še nismo imeli. Nekaj se bo zagotovo poznalo.
Spodbudna pa je slika ušic na lipi. Te so sedaj dobro prisotne, še izločajo in lahko podaljšajo donose tudi po zaključku cvetenja. Bomo videli, kaj bodo pokazale čebelarske tehtnice.
Kostanj: Podobna zgodba kot pri malolistni lipi je tudi pri kostanju. V zgodnjih legah, predvsem na Primorskem, v Beli krajini, na območju Brežic, v nižinah Gorjancev, v gozdovih osrednje Slovenije in na Štajerskem, že zaključuje s cvetenjem. K tako hitremu zaključku so pomembno prispevale tudi pogoste padavine v zadnjih dneh, ki kostanjevi paši niso naklonjene.
V srednjih legah je kostanj večinoma v zadnji tretjini cvetenja. Še vedno so vidni kostanji z rumenkastim cvetjem, ki bodo v prihodnjih dneh še lahko ponujali pašo. Na legah, kjer so imeli srečo in so jih padavine obšle, je kostanj še zelo lep in tam bodo donosi boljši.
Dobro je tudi stanje na poznih legah, kjer se je kostanj odprl kasneje in ni bil deležen tolikšnih količin dežja. Na teh legah računam, da bo cvetel približno do konca tega tedna, na res hladnih in poznih legah pa mogoče še do sredine prihodnjega tedna. Obvezno pa se morajo padavine nehati, če želimo od njega še kaj dobiti.
Hoja: Hoja ne izkazuje takšne slike, kot bi si jo želeli. Res je, da je ocena v teh dneh težavna, saj je dež prisoten skoraj vsak dan. Kljub temu pokapanost podrasti opažam predvsem v višjih legah, na območju Kočevskega roga, na kočevski strani tega območja, na ribniškem delu Goteniške gore, mestoma pa tudi v višjih legah severnega dela Pohorja.
Jutri preverim še stanje na območju Javornikov in Snežnika. Sestoji hoj na drugih legah po državi za zdaj ne kažejo pravih znakov. Poleg tega brez težav opažam tudi trepetalke. Priznati moram, da kljub posameznim znakom v višjih legah trenutno večjih pričakovanj za medenje hoje nimam. Razvoj bo treba spremljati še naprej.
Smreka: V višjih legah države, približno nad 900 metrov nadmorske višine, se še pojavljajo rdečerjave puhaste smrekove ušice. Prisotne so predvsem na poganjkih, ki so še dovolj mehki, da jih lahko izkoriščajo. Na teh legah še izločajo, zato pozne in višje lege, predvsem območja Gorenjske in Koroške, še izkazujejo donose iz tega vira. Ta vir lahko ob ugodnih razmerah traja še do deset dni.
Poleg rdečerjave puhaste smrekove ušice se na nekaterih poznih legah pojavljajo tudi posamezne kolonije črne smrekove ušice, ki lahko dodatno prispevajo k donosom. Ob tem pa ostaja pomembno opozorilo glede kristalizacije medu v satju. Kristalizacija se že beleži na območju Trnovskega gozda, kjer je bila smrekova mana pred začetkom cvetenja lipe precej samostojen vir. Čebelarji s tega območja poročajo, da ob točenju skoraj polovica medu ostaja v satju.
Če bo ta vir izločal tudi po zaključku lipove paše, je treba biti zelo pozoren na možnost kristalizacije. To velja predvsem za območje Jelovice, Pokljuke, Kranjske Gore ter višjih leg Koroške. Kjer se pojavljajo donosi iz smrekovih ušic, priporočam redno kontrolo medišč. Na teh poznih legah se pojavi tudi še kakšen mali kapar, ki lahko pomaga pri skupnem donosu medu.
Drugi viri: Še vedno na posameznih mestih opažamo prisotnost ušic na listavcih, predvsem na bukvi, hrastu, javorju in bezgu. Virov, ki izločajo mano, je letos več, vendar je v tem trenutku težko reči, koliko jih čebele dejansko izkoriščajo. Dokler cvetita lipa in kostanj, čebele teh maninih virov praviloma ne izkoriščajo v večji meri.
Pomemben vir v višjih legah Gorenjske še vedno predstavljata tudi malina in robida. Obe rastlini sta v zadnjih dneh dobro medili, kar se je pokazalo tudi pri donosih na posameznih lokacijah teh območij. Vendar pa tudi ta vir večinoma prihaja v zadnjo fazo cvetenja. Izjema so res visoke lege, kot sta Pokljuka in višji predeli Jelovice, kjer lahko malina in robida cvetita še nekaj dni. Po tem bo tudi ta vir postopno zaključen.
Hitro se bližamo tistemu delu leta, ki si ga ne želimo. S koncem cvetenja lipe in kostanja bo večina države prešla v brezpašno dobo. Letos bo ta zelo dolga, zato imejte pri čebelah veliko mero previdnosti. Rop lahko v takem stanju hitro izzovemo in ga zelo težko ustavimo.
Zato sanirajte slabše družine in preverite, da ni katera brez matice. Ko bo paša končana, krmite pozno zvečer v količinah, ki jih družine čez noč porabijo, oziroma uporabite kapilarne krmilnike. Čim prej po točenju medu začnite s poletnim zatiranjem varoje. Podrobneje o teh ukrepih ne bom pisal, saj so o njih veliko napisali že sodelavci tehnologi in veterinarji specialisti za čebelarstvo.
Naj medi!
Aleš Bozovičar, ČZS