Pomlad je čas, ko gospodinje začnejo pripravljati grede na vrtovih. Je čas, ko je treba pregledati sadike, ko pripravimo vrt in ko posadimo in posejemo, kar si želimo, da nam zraste. Na enoti za stanovalce z demenco smo v pomladnih dneh z veliko zavzetosti in dobre volje pristopili k urejanju visokih gred. Aktivnost, ki na prvi pogled deluje povsem vsakdanje, je za naše stanovalce veliko več kot le vrtnarjenje – je priložnost za ohranjanje občutka koristnosti, povezanosti in stika z naravo.
Pri urejanju gred so aktivno sodelovali stanovalci, vsak po svojih zmožnostih. Nekateri so pomagali pri pripravi zemlje, drugi so z veseljem sadili, tretji pa so prispevali s spodbudnimi besedami in opazovanjem dogajanja. Naše gospe so obujale spomine, kako so nekdaj zasadile svoj vrt, katere pridelke so kasneje pobirale in na kaj vse so morale biti pozorne. Ker smo vsi – tako stanovalci kot tudi zaposleni – sladkosnedni, smo se odločili, da bomo v dve od naših treh visokih gred posadili jagode.
Izjemno pomembno vlogo pri tem imajo družabnice, vključene prek programa javnih del. S svojo srčnostjo, potrpežljivostjo in razumevanjem stanovalce spodbujajo k sodelovanju, jih usmerjajo in jim dajejo občutek varnosti. Njihova prisotnost je ključna pri ustvarjanju prijetnega vzdušja, kjer se vsak posameznik lahko izrazi in vključi na svoj način. S prvo zasaditvijo pa delo še ni zaključeno – v naslednjih dneh sledi zasaditev zelišč, ki bodo dodatno obogatila prostor z vonji in barvami ter nudila nove priložnosti za senzorno doživljanje, pa še naš vsakdanji čaj bo bolj dišal in imel okus po domačih zeliščih. Vsekakor pa bo za naše grede treba še naprej skrbeti. V vročih dneh jih bo treba zalivati, poskrbeli pa bomo še, da bodo redno opletene, da bodo naše jagode lahko pridno rasle.
Takšne aktivnosti imajo za osebe z demenco izjemen pomen. Delo z zemljo, stik z rastlinami ter vključevanje vseh čutil pozitivno vplivajo na njihovo počutje, zmanjšujejo nemir in spodbujajo spomine na pretekle življenjske izkušnje. Hkrati krepijo občutek pripadnosti, koristnosti in lastne vrednosti ter sodelovanja, kar je v institucionalnem okolju še posebej dragoceno. Skupaj dokazujemo, da lahko z majhnimi koraki ustvarjamo velike zgodbe – zgodbe sodelovanja, topline in medsebojnega spoštovanja. Visoke grede tako niso le prostor rasti rastlin, temveč tudi prostor, kjer rastejo odnosi.
Maja Praper
