Izkoriščanje čebeljih paš na višjih nadmorskih višinah
V Sloveniji so glavni vir medenja različne drevesne vrste, predvsem v gozdovih ki pokrivajo okoli 58 % površine države. Čebele na gozdnem drevju, grmovju in podrasti nabirajo medičino, mano, cvetni prah in surovine za propolis. Mana oziroma medena rosa je živalskega izvora – izločajo jo različne rastlinske uši in kaparji iz skupine kljunatih žuželk (Hemiptera), ki so izredno pomembni povzročitelji gozdnega medenja. Njihovi izločki so ključen vir hrane številnim žuželkam in prispevajo k biološkemu ravnovesju v gozdu.
Proizvajalci mane so popolnoma odvisni od gostiteljske rastline, za rast pa potrebujejo aminokisline, ki jih je v floemskem soku malo. Zato predelajo velike količine soka in porabijo le majhen del snovi v njem, presežke pa izločajo kot sladke kapljice. Le te pa niso ostanek prebave. V posebnem filtrirnem prekatu se del drevesnega soka in snovi v njem odstrani, spremeni se tudi njegova sestava, nato pa se odvečni del izloči skozi zadnji del prebavne cevi.
V okviru raziskave Iskanje alternativnih paš in karakteristike medu v povezavi s povzročitelji medenja od leta 2022 na 35 opazovalnih postaj spremljano kako poteka – predvsem gozdno medenje, na lokacijah, ki so bile v preteklosti za čebelarje manj zanimive. To je na lokacijah ki so na višjih nadmorskih višinah. V kolikor primerjamo po zadnjih let so se te lokacije izkazale kot zelo dobre. V letošnjem letu, ko je bilo izločanje mane predvsem dobro je obdobju med 1. 4. 2025 in 10. 8. 2025 le ena izmed spremljanih čebeljih družin končala z negativno bilanco in sicer Črna na Koroškem – Podpeca z -3.3 kg donosa. Na lokaciji Pohorje – Smrečno se je medenje začelo pozno, zaostajal pa je tudi razvoj družine, kar je vplivalo na končni izmerek. Naslednja z slabšim donosom je bila Draga – Begunje na Gorenjskem kjer pa smo imeli težave s signalom in ni bilo rednega pošiljanja podatkov. Izmerili smo 4,5 kg donosa. Ostale družine so imel boljši donos: kar 29 družin je imelo več kot 10 kg donosa od tega 21 družin več kot 20 kg donosa, 5 družin pa več kot 50 kg. Še posebej je izstopala lokacija sv. Pankracij – Remšnik V tem letu je lokacija dosegla rekordne vrednosti: v dveh mesecih bi se teža panja brez trikratnega točenja dvignila za skoraj 120 kg.
V okviru vizualnega spremljanja povzročiteljev medenja smo izvajali terenske preglede, kjer smo opazovali prisotnost ušic in kaparjev ter znake pokapanosti podrasti, ki kažejo na njihovo aktivnost. V vseh letih se je izkazalo, da se pojav povzročiteljev medenja med lokacijami časovno razlikuje. V letu 2025 so bile te razlike tudi na lokacijah z višjo nadmorsko višino najmanj izrazite, saj je bila njihova zastopanost večinoma povsod velika. Na kar nekaj območjih sta bila na začetku spremljanja prisotna mali in veliki smrekov kapar. Opažali smo tudi dobro razvitost kolonij ušic na javorju, a so jih neugodne razmere v hladnem in deževnem maju večinoma omejevale, tako da so uspešno izločale le na nekaj lokacijah. Ponekod so bile prisotne tudi ušice na bukvi in, predvsem na Primorskem, ušice na malem jesenu. Deževnemu maju je sledil suh in vroč junij, ko smo pogosto beležili izločanje mane na mali in velikolistni lipi, kostanju in drugih listavcih, ponekod pa še tudi na javorju. Proti koncu spremljanja so se na območjih z jelko dobro razvile zelene hojeve ušice, ki so širom Slovenije prispevale k dobrim donosom. Manj izrazita pa je bila letos prisotnost rdeče rjave puhaste smrekove ušice, katera pa je bila v preteklih letih pogostejša.
Rezultati spremljanja medenja na višjih nadmorskih višinah kažejo na izjemen potencial, ki jih te lokacije imajo – nekatere tudi za čebelarjenje preko celotne sezone, večina njih pa za izkoriščanje posameznih gozdnih paš, v času ko se na lokacijah ob ugodnih vremenskih in drugih pogojih, v zadostni meri razvijejo povzročitelji medenja.
Simon Golob
Svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja,
Čebelarska zveza Slovenije
Javna svetovalna služba v čebelarstvu
Vir : A. Moškrič, J. Preseren. S. Golob, A. Bozovicar, A. Debelak, A. Marinč, K. Mole, A. Pavlin. 2025. ISKANJE ALTERNATIVNIH PAŠ IN KARAKTERISTIKE MEDU V POVEZAVI S POVZROČITELJI MEDENJA
