Evropska čebelarska zveza (EBA) in njen znanstveni odbor za varnost in kvaliteto čebeljih produktov sta na evropskega komisarja za kmetijstvo Christiana Hansena 2. februarja 2026 naslovila ostro opozorilo glede prihodnosti panoge. V nadaljevanju povzemamo ključne poudarke dopisa in uradni odgovor Evropske komisije, ki razkriva precejšnja razhajanja v hitrosti reševanja problematike potvorjenega medu. Tako dopis kot odgovor sta vidni v priponki.
Strokovno utemeljen dopis Evropske Čebelarske Zveze opozarja na nevarnosti sporazuma EU-Mercosur za evropsko čebelarstvo. Zaradi pomanjkljivega nadzora uvoženega medu in odsotnosti evropskega referenčnega laboratorija je trg preplavljen s potvorbami, kar ogroža ekonomsko stabilnost domačih čebelarjev. EBA zahteva takojšnjo vzpostavitev laboratorija za ugotavljanje pristnosti medu, strožje mejne kontrole in poenotenje standardov kakovosti za ves med na trgu. EBA in njeni znanstveniki poudarjajo, da je preživetje evropskih čebelarjev ključno za zagotavljanje opraševanja, ki ga v kmetijstvu ni mogoče nadomestiti z uvozom, zato so nujni odločni ukrepi za zaščito panoge in potrošnikov.
Na ta prizadevanja slovenskih in evropskih čebelarjev se je Evropska komisija odzvala v uradnem dopisu predsedniku ČZS in EBA Boštjanu Noču. Komisija v odgovoru sicer priznava ključno vlogo čebelarstva pri opraševanju in ohranjanju okolja, vendar hkrati brani uvoz medu iz držav Mercosurja kot nujen element za pokrivanje evropskega povpraševanja. Pri tem se zanaša na predvidene zaščitne mehanizme, ki naj bi stopili v veljavo le v primeru izrazitih tržnih motenj.
Glavni poudarek odgovora Komisije je na razvoju novih, usklajenih analiznih metod v okviru projekta HarmHoney. Čeprav čebelarska stroka poziva k hitrim ukrepom, Bruselj pojasnjuje, da znanstveni procesi zahtevajo svoj čas; rezultati validacij naj bi bili znani šele konec prihodnjega leta, dokončna zakonska uvedba metod za odkrivanje sirupov pa je predvidena šele do junija 2028. Glede perečega vprašanja mejnega nadzora Komisija priznava, da se med trenutno obravnava predvsem skozi prizmo tveganja za zdravje, ne pa nujno skozi tveganje za goljufije, kar neposredno vpliva na nizko intenzivnost pregledov (1-4%). Obljubljajo sicer razmislek o prilagoditvah, a le v okviru obstoječe zakonodaje.
Precej previdna ostaja Komisija tudi pri vprašanju ustanovitve Evropskega referenčnega laboratorija za med. Namesto takojšnje potrditve so člane Platforme za med pozvali k dodatnim diskusijam o tem, kako bi tak laboratorij deloval, ne da bi se podvajal z obstoječimi institucijami, in kako bi zagotovili njegovo dolgoročno finančno preživetje. Odgovor Komisije tako nakazuje, da se sicer zavedajo resnosti situacije, vendar bodo konkretne zakonodajne in infrastrukturne spremembe, ki jih zahteva stroka, nastopile šele v prihodnjih letih. To žal pomeni, da bo boj za čistejši trg medu od čebelarskih organizacij zahteval še precej potrpljenja in nenehnih pritiskov na odločevalce!
Evropska Čebelarska Zveza pripravlja strokovni in znanstveno utemeljen odgovor na komisarjevo pismo ter poziva vse svoje člane k odzivu.
Boštjan Noč, predsednik ČZS in EBA
Dr. Nik Lupše, svetovalec specialist za varno hrano (ČZS) in vodja znanstvenih odborov (EBA)