Evropska Čebelarska Zveza na konferenci Evropskega parlamenta opozarja na “sistemski neuspeh” pri integriteti trga z medom
BRUSELJ, 22. april 2026 – Danes so se v Evropskem parlamentu oblikovalci politik, znanstveniki in vodilni v industriji zbrali na konferenci na visoki ravni “Integriteta trga EU z medom: pomen trgovine in tveganja goljufij”. Dogodek, ki ga je gostila poslanka Evropskega parlamenta Elena Yoncheva, je obravnaval vse globljo krizo glede preživetja evropskega čebelarskega sektorja zaradi prefinjenih goljufij in poplave nizkocenovnega uvoza.
Dr. Nik Lupše, vodja znanstvenih odborov Evropske Čebelarske Zveze (EBA), ki zastopa več kot 420.000 čebelarjev iz 32 držav, je podal streznjujočo oceno trga. Opozoril je, da je EU sicer le 63-odstotno samozadostna pri zagotavljanju medu, vendar domače proizvajalce izrivajo iz posla zaradi uvoza, ki v Unijo vstopa po cenah pod 2 €/kg, kar je bistveno nižje od evropskih proizvodnih stroškov v višini 8–12 €/kg.
Dr. Lupše je izpostavil osupljivo vrzel v izvrševanju in opozoril, da kljub ugotovitvam, da več kot polovica medu večjih izvoznikov ni skladna s predpisi, ti izdelki še vedno pridejo na police, ker EU nima bistvene infrastrukture, da bi jih ustavila. EBA je posebej opozorila na odsotnost imenovanega referenčnega laboratorija EU (EURL) za preverjanje pristnosti medu. Brez pravno zavezujočih analitskih metod so mejne kontrolne točke nemočne, da bi zavrnile vstop sumljivim pošiljkam. EBA trdi, da znanstveni napredek prek projektov, kot je HarmHoney, ni zadosten brez “pravnih sredstev” – če se bo ta trend nadaljeval, bodo goljufi vedno pred zaupanja vrednimi lokalnimi proizvajalci, predvsem, če bo pomanjkanje politične volje za reševanje tega vprašanja še naprej prisotno.
Celovitost trga dodatno ogrožajo preferencialni trgovinski sporazumi, ne le z državami Mercosurja, temveč tudi z državami, kot so Vietnam, Ukrajina in Mehika. EBA je predstavila podatke, ki kažejo, da te države morda delujejo kot trgovska središča, kjer se med uvaža od drugod, meša in ponovno izvaža kot lokalni proizvod, da bi se izognili carinam. Dr. Lupše je poudaril, da so obstoječi zaščitni mehanizmi zgolj reaktivni in pogosto začnejo veljati šele, ko je škoda za čebelarje nepopravljiva. Opozoril je, da je trgovanje z medom dovoljeno, vendar opraševanja ni mogoče uvažati, kar ogroža varnost evropske prehranske verige.
Poleg ekonomskih pomislekov je EBA opozorila tudi na javno zdravje. Ponarejen med, ki je pogosto preobremenjen z rafiniranimi sladkorji, nima naravnih encimov in antioksidantov, ki jih ima pristen med, in lahko prispeva k kroničnim zdravstvenim težavam, kot sta sladkorna bolezen in okvara ledvic. Za boj proti temu EBA predlaga tri nujne spremembe: prerazvrstitev medu kot izdelka z visokim tveganjem za goljufije, da se uvedejo okrepljeni fizični pregledi, takojšnja vzpostavitev referenčnega lista EU za med in uvedba digitalne sledljivosti v realnem času od panja do meje.
V svojih sklepnih besedah je dr. Lupše opozoril, da bodo prihajajoči obvezni predpisi o označevanju tehnično neizvršljivi brez harmoniziranih analitičnih metod in strožjega nadzora. Poudarjeno je bilo, da je EBA pripravljena zagotoviti tehnično strokovno znanje za preoblikovanje obstoječih zakonodajnih orodij v trden ščit za evropske potrošnike in proizvajalce.
Hvala gospe poslanki Yonchevi za organizacijo dogodka ter izraženo skrb. Hvala tudi vsem sodelujočim, ki so bili poenoteni s sporočilom Evropske Čebelarske Zveze. Sedaj je na politiki, da upošteva glas strokovnjakov ter zaščiti tako čebele, čebelarje kot tudi potrošnike . . . z dejanji!
EBA
