Določitev vrste medu ni vedno enostavna, še posebej za manj izkušene čebelarje. Pri tem si lahko pomagajo z uslugami JSSČ, ki so za njih brezplačne. Za določitev vrste medu mora čebelar dostaviti 250 g kozarec medu na sedež ČZS, lahko ga pošlje po pošti ali dostavi osebno v času uradnih ur. Vzorec medu lahko osebno dostavi tudi na katero izmed izpostavitev JSSČ po Sloveniji (uradne ure svetovalcev so dostopne na: https://www.czs.si/content/B1?sif_co=B1).
Potrebujemo 250 g vzorec medu, ki mora biti v primerni embalaži, ustrezno opremljen (kot za prodajo) in označen z vsemi obveznimi podatki. Pripišite še telefonsko številko in elektronski naslov za namen sporočanja rezultatov analize.
Primer pravilnega označevanja: https://www.czs.si/Upload/Kartica_tisk_pop%20(1).pdf
Vzorcu medu v laboratoriju izmerimo vsebnost vode in električno prevodnost, ki sta dva pomembna kriterija kakovosti medu. Med mora ustrezati Pravilniku o medu in ne sme vsebovati več kot 20 % vode, v Pravilniku za Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo pa je ta meja določena na manj kot 18,6 %. Z električno prevodnostjo določimo izvor medu. Vrednosti nižje od 0,8 mS/cm opredeljujejo med cvetličnega oz. nektarnega izvora, vrednosti višje od 0,8 mS/cm pa med gozdnega oz. maninega izvora, pri čemer pa moramo kot izjemi upoštevati lipov ter kostanjev med. Vzorcu nato v panelu najmanj treh senzoričnih preskuševalcev opravimo še senzorično analizo. Preskuševalci so opravili izobraževanje na Biotehniški fakulteti, UL in svoje znanje redno obnavljajo. Senzorične lastnosti najbolj pogostih vrst medu v Sloveniji si lahko prebereta na povezavi: http://www.slovenskimed.si/Si/med_vrste.php.
Glede na izmerjeno električno prevodnost in senzorične lastnosti medu določimo vrsto. Analizno poročilo, v katerem svetujemo čebelarju, kako označiti določeno serijo medu, posredujemo po elektronskem naslovu. Običajno rezultate prejmete najkasneje v treh tednih od oddaje vzorca v analizo.
Svetovalci za zagotavljanje varne hrane, ČZS