Čebelarska zveza Slovenije s pobudami novim ministrstvom: za močnejše slovensko čebelarstvo, ohranjanje čebel, zaščito potrošnikov in trajnostni razvoj
Po imenovanju nove vlade in oblikovanju ministrstev je Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) pristopila k aktivnemu dialogu z državnimi institucijami. Na podlagi sklepa Upravnega odbora ČZS z dne 18. junija 2026 smo na posamezna ministrstva naslovili vrsto pobud in predlogov, ki izhajajo iz potreb slovenskega čebelarstva, razvoja podeželja, ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter krepitve prehranske varnosti.
Namen teh pobud ni zgolj opozoriti na izzive, s katerimi se spoprijemajo slovenski čebelarji. Na ČZS smo pripravili tudi konkretne predloge rešitev, za katere želimo, da jih ministrstva v sodelovanju s stroko preučijo in vključijo v svoje aktivnosti. Naš cilj je vzpostaviti dolgoročno, konstruktivno in učinkovito sodelovanje z vsemi resorji, saj njihove odločitve pomembno vplivajo na razvoj slovenskega čebelarstva ter na ohranjanje čebel in drugih opraševalcev.
Čebelarstvo v Sloveniji že dolgo presega okvire kmetijske dejavnosti. Predstavlja pomemben del slovenske identitete, naravne in kulturne dediščine ter ima pomembno vlogo pri varovanju okolja, ohranjanju biotske raznovrstnosti, izobraževanju mladih, razvoju podeželja in promociji Slovenije doma ter v tujini. Zato smo ministrstvom predstavili pobude, s katerimi želimo prispevati k oblikovanju učinkovitih politik in ukrepov na področju čebelarstva, zaščite potrošnikov, varovanja opraševalcev, prehranske varnosti in trajnostnega razvoja.
Prepričani smo, da lahko s skupnim delovanjem države, stroke in čebelarjev zagotovimo pogoje za nadaljnji razvoj slovenskega čebelarstva ter ohranimo pomembno vlogo čebel in drugih opraševalcev za prihodnje generacije.
Na Ministrstvo za finance RS smo naslovili pobude glede priznanja mešanja primarnih čebeljih pridelkov kot osnovne dejavnosti, uvedbe pravice do vračila trošarin, uvedbe ekološke dajatve na transport hrane iz tujine, poenostavitve ureditev za pripravo propolisove tinkture ter vprašanja vključitve ČZS na seznam v registru proračunskih uporabnikov.
Ministrstvu za infrastrukturo smo predlagali ukinitev plačila cestnin za čebelarska vozila, saj je čebelarstvo v javnem dobrem.
Na Ministrstvo za kulturo RS smo naslovili pobudo za sistemsko sofinanciranje obnove starih čebelnjakov, ki predstavljajo pomemben del slovenske kulturne dediščine in značilne kulturne krajine.
Ministrstvu za obrambo bomo predstavili idejo vzpostavitve mednarodnega apiterapevtskega centra, ki bi bil med drugim namenjen tudi za dopolnilno rehabilitacijo ter psihosocialno podporo vojnim veteranom in žrtvam vojn
Na področju okolja bomo Ministrstvu za okolje in prostor RS predlagali krepitev programa zasaditve medovitih rastlin, povečanje njihovega deleža na javnih površinah ter obravnavo sistemskih ukrepov za varstvo opraševalcev in zmanjševanje škodljivih vplivov na njihovo življenjsko okolje.
Ministrstvo za pravosodje bomo opozorili na vprašanje lastništva območja Lanšprež in njegov pomen za razvoj ter ohranjanje slovenske čebelarske dediščine.
Ministrstvu za zdravje smo predlagali uvrstitev apiterapije med zdravilske metode ter pozvali k takojšnemu sklicu pristojne komisije za obravnavo tega področja.
Na Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo RS smo naslovili pobudo za nadaljnjo digitalno preobrazbo in digitalno opismenjevanje znotraj čebelarskega sektorja.
Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve smo predlagali krepitev vključevanja ranljivih skupin v čebelarske dejavnosti ter razvoj programov socialnega vključevanja, ki bi temeljili na čebelarstvu kot dejavnosti z izrazitimi socialnimi in terapevtskimi učinki.
Na Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport RS smo naslovili pobude za sofinanciranje nastopa slovenskih čebelarjev na svetovnem kongresu Apimondia 2027 v Dubaju, za povabilo bivšemu nogometašu Davidu Beckhamu v Slovenijo kot velikemu ambasadorju čebelarstva v svetu, ki je tudi ambasador dobrodelne organizacije The King’s Foundation kar bi pripomoglo za nadaljnje povečanje mednarodne prepoznavnosti slovenskega čebelarstva. Slovenija je v svetu poznana po čebeli in čebelarstvu in naš predlog je, da se na to temo naredi oglasna kampanja (Slovenija dežela čebel in čebelarjev – kar ponazarja čisto zeleno Slovenijo …). Naslovili smo tudi pobudo o možnosti sofinanciranja »protokolarnega« promocijsko-zobraževalnega lesenega objekta na ČZS, za predstavitev čebelarstva v povezavi s tradicijo in trajnostjo v konteksu čebelarstva in lesa.
Na področju izobraževanja smo predlagali vključevanje čebelarskih krožkov in zunanjih mentorjev v izvajanje Razširjenega programa (RAP), upoštevanje dosežkov mladih čebelarjev pri pridobivanju Zoisove štipendije ter uvedbo obveznega naravoslovnega dne v šolah na temo pridelave slovenske hrane.
Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj bomo predstavili možnosti vključevanja ČZS v različne projekte in programe sofinanciranja, ki prispevajo k razvoju lokalnih skupnosti in trajnostnih praks.
Na Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS smo naslovili pobudo za skupno promocijo slovenskega čebelarstva v tujini ter krepitev njegove mednarodne prepoznavnosti.
Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu smo predlagali širitev dostopa do revije Slovenski čebelar med Slovence v zamejstvu ter slovenske čebelarje po svetu, s čimer bi dodatno krepili povezanost in izmenjavo znanja.
Najobsežnejši sklop pobud pa smo naslovili na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Med ključnimi predlogi so povečanje podpor na čebeljo družino, uvedba preverjanja znanja oziroma izobraževanja pred prvim vpisom v register čebelnjakov, priznanje mešanja primarnih čebeljih pridelkov kot osnovne kmetijske dejavnosti, učinkovitejše reševanje problematike invazivnih tujerodnih sršenov ter posodobitev pravilnika o katastru čebelje paše, pašnem redu in programu napovedi medenja.
Predlagali smo tudi uvedbo ekološke dajatve na transport hrane iz tujine, zagotovitev nacionalnih sredstev za promocijo proizvodov iz evropskih shem kakovosti, posodobitev sistema zbiranja in obdelave podatkov v čebelarstvu ter uskladitev metodologije za izračun standardnega prihodka v čebelarstvu. Posebno pozornost smo namenili začetku izvajanja Strategije prilagajanja slovenskega čebelarstva na podnebne spremembe, nadaljnjemu izvajanju intervencij v okviru Strateškega načrta SKP ter oblikovanju novih ukrepov za prihodnje programsko obdobje.
Pobude vključujejo tudi ohranjanje in povečanje sredstev za zasaditev medovitih rastlin, vključevanje dijakov, študentov in stanovalcev domov za starejše v Teden slovenske hrane in Tradicionalni slovenski zajtrk, izvedbo vseslovenske kampanje za spodbujanje nakupa lokalne hrane, nadaljnji razvoj Slovenske čebelarske akademije, določitev najvišjih dovoljenih vrednosti ostankov v vosku in drugih čebeljih pridelkih ekoloških čebelarjev ter vzpostavitev sistema zavarovanja čebeljih pridelkov s sofinanciranjem premij.
Verjamemo, da lahko le s sodelovanjem med državnimi institucijami, stroko in čebelarji ustvarimo pogoje za uspešen razvoj slovenskega čebelarstva tudi v prihodnje. Poslane pobude predstavljajo izhodišče za dialog, ki ga želimo nadaljevati v konstruktivnem duhu in s skupnim ciljem – ohraniti močno, sodobno in trajnostno slovensko čebelarstvo, ki bo tudi v prihodnje pomembno prispevalo k prehranski varnosti, varovanju okolja in prepoznavnosti Slovenije doma ter v svetu.
Boštjan Noč, predsednik ČZS in Eba