Slovenski čebelar 10-2023
02.10.2023
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v oktobrski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V dvojni številki glasila julij in avgust lahko preberete o:

• čebeljih družinah v jesenskem času in pripravi na zimo,
• tujih encimih v medu,
• nagovoru predsednika Boštjana Noča na slavnostni akademiji Čebelarske zveze Slovenije.

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Simon Golob: Čebelje družine v jesenskem času in priprava na zimo
Topla jesen nam lahko povzroča nevšečnosti, po drugi strani pa nam omogoča, da v mesecu oktobru popravimo morebitne napake, ki smo jih storili pri krmljenju čebel in zatiranju varoj v mesecih pred tem.
 
dr. Danilo Bevk in dr. Maarten de Groot: Muhe trepetavke - ali jih prepoznamo?
 
Verjetno ste že kdaj za hip mislili, da vidite čebelo, a ste nato ugotovili, da je nekaj drugega. V veliki večini je bila to muha trepetavka. To je skupina muh, ki ima številne vrste, ki posnemajo videz različnih čebel in os. So zelo raznovrstne, v Evropi živi približno 800 vrst, od tega jih je bilo kar 362 najdenih tudi v Sloveniji.
 
Ana Janžeković: Zahteve za opravljanje apiterapije kot dopolnilne dejavnosti
Z apiterapijo se lahko ukvarja fizična oseba v okviru dejavnosti kot sta dopolnilna dejavnost na kmetiji ali v okviru samostojnega podjetnika. Predhodno je treba izpolnjevati pogoja za izdajo dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti v okviru opravljanja apiterapevtskih storitev.
 
Mojca Pibernik: Strateško načrtovanje v čebelarstvu
 
Izdelava razvojnih načrtov je za uspešno poslovanje čebelarjev in zagotavljanje kakovostnih izdelkov ključna. Razvojni načrti so sestavljeni iz več vidikov in v prvem koraku vključujejo analizo trga, konkurence, cen, prodaje in pripravo finančnega načrta.
 
Ana Janžeković in dr. Ajda Moškrič: Tuji encimi v medu
 
Na Čebelarski zvezi Slovenije smo v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije opravili analizo prisotnosti tujih encimov v medu. Rezultati, predstavljeni v nadaljevanju članka, so nastali v okviru Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020–2022.
 
Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v oktobru
 
V oktobru so dnevi že občutno krajši. To našim čebelam sporoča, da prihaja zima in za njih počitek. Sedaj je v panjih generacija zimskih čebel. Kolegi s hladnejšega dela države mi pripovedujejo, da pri njih že oktobra ni več zalege in lahko že opravijo zimsko zatiranje varoje. Na Obali je slika popolnoma drugačna.
 
Mara Golob Meserko: Čebelarjenje na ekološki način je zavesta odločitev, ki jo mora sprejeti vsak zase
 
Jože Cemič je samostojni podjetnik in čebelari na ekološki način na območju Krškega. S čebelarstvom sta se ukvarjala že njegov prapraded in praded, sam pa se je s čebelami srečal po naključju oziroma je bilo vse skupaj splet okoliščin. Izhaja iz velike družine, saj je 12.otrok, in kot pravi, je vajen trdega dela, saj je ves čas v pogonu in novih idej mu ne primanjkuje. Je tudi velik ljubitelj kulinarike, v prostem času zelo rad kuha in peče kruh. Vse svoje talente združuje v čebelarstvu in lastni blagovni znamki medenih pridelkov.
 
Simon Altenšek: Čebelarska dediščina Hipolita Novomeškega (1667-1722)
 
V članku lahko preberemo, kako je bil Hipolit Novomeški pri prevajanju različnih besedil postavljen pred izzive iskanja in oblikovanja primernih strokovnih izrazov za številna strokovna področja. S svojimi prevodi je pomembno vplival tudi na čebelarsko izrazoslovje.


Uredništvo Slovenskega čebelarja
 

Slovenski čebelar 9-2023
31.08.2023
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v septembrski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V dvojni številki glasila julij in avgust lahko preberete o:

• kakovostnih parametrih medu in shemah višje kakovosti,
• poznejši košnji travnikov za pašo čebel,
• apiterapiji, apiturizmu in apivelnesu,
• kaj je Ioannes Antonius Scopoli pisal o čebelah.

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Ana Janžekovič in Tina Žerovnik: Kakovostni parametri medu in sheme višje kakovosti
V Sloveniji imamo razvite sheme višje kakovosti, ki potrošniku omogočajo nakup izdelkov, za katere veljajo strožji kakovostni parametri. Preberite katere lastnosti prištevamo h kakovostnim parametrom.
 
dr. Danilo Bevk: »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle«
Vse več raziskav kaže, da so urbane površine pomemben življenjski prostor za opraševalce. Predvsem zaradi prehranskih virov celotno sezono (v parkih, na vrtovih), manjše uporabe pesticidov in pestrejšega okolja v primerjavi z intenzivno kmetijsko krajino. Z načrtnim upravljanjem se razmere za opraševalce da še izboljšati. Del tovrstnih prizadevanj je tudi kasnejša košnja travnikov.
 
Nika Pengal: Apiterapija, apiturizem in apivelnes
Dejavnosti apiterapija, apiturizem in apivelnes so zaradi predpone "api" pogosto razumljene kot sopomenke. Prav je, da te dejavnosti, ki sicer imajo čebele za skupni imenovalec, razmejimo, saj kot boste videli v nadaljevanju, je razlika med njimi
velika.
 
Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v septembru
Zaradi napak čebelarja oziroma neustrezne oskrbe čebel v poletnem času nas september lahko kaznuje z zapiranjem panjev.
 
Janez Gregori: Kaj je Ioannes Antonius Scopoli (1728–1788) pisal o čebelah
Ob tristoletnici smrti Ioannesu Antoniusu Scopoliju v spomin  
 
Mojca Pibernik: Predelava zelišč in dišavnic na tradicionalen način kot dopolnilna dejavnost v čebelarstvu
Zeliščarstvo kot dopolnilna dejavnost v kmetijstvu in čebelarstvu omogoča dvig produktivnosti in donosnosti ter doseganje širšega kroga potrošnikov.
 
Klemen Božnik: Zakaj se čebele izogibajo pikom v rokavice iz nitrila  
Pri rokovanju s čebelami so najbolj izpostavljene prav čebelarjeve roke. Te so glavno, včasih tudi edino orodje pri rokovanju z njimi in so zato izpostavljene dejavnikom tveganja pri delu s čebelami.
 
Mara Golob Meserko: Čebelarjenje je družinska tradicija
Maksimiljan Vajda je čebelarstvo prevzel od matere, ki je bila v povojnem obdobju edina znana čebelarka, ki je obvladovala več kot 40 čebeljih družin. Kot čebelar veliko pozornosti namenja izobraževanju. Zelo pomembna so mu strokovna znanja o biologiji čebel, naravi, medovitih rastlinah, boleznih in škodljivcih.
 

Uredništvo Slovenskega čebelarja
 

Slovenski čebelar 7-8/2023
30.06.2023
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v julijsko-avgustovski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V dvojni številki glasila julij in avgust lahko preberete o:

• strokovnem navodilu za preprečevanje varoze,
• umetnem osemenjevanju čebeljih matic II. del,
• karakterizaciji slovenskega propolisa,
• embalaži kot dodani vrednosti za čebelarja.

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Veterinarji specialisti za zdravstveno varstvo čebel na Nacionalnem veterinarskem inštitutu Veterinarske fakultete UL: Navodila za izvajanje ukrepov za preprečevanje varoze pri čebeljih družinah za leto 2023
Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje in preprečevanje varoze čebel (Uradni list RS, št. 21/20) med drugim predpisuje obvezno izvajanje ukrepov za preprečevanje varoze najmanj dvakrat letno. Obvezno je izvajanje ukrepov (zdravljenje) po zadnjem točenju oziroma najkasneje do 15. avgusta in v jesensko-zimskem času, ko so čebelje družine brez zalege. Opravljene preventivne ukrepe oziroma vsako zdravljenje čebeljih družin mora imetnik čebel v skladu s Pravilnikom o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanju veterinarskih zdravil (UL RS št. 38/09, 7. alineja 15. čl.) sproti zabeležiti v Dnevniku veterinarskih posegov (DVP).
 
Susan Cobey: O umetnem osemenjevanju čebeljih matic (II. del)
Članek je nadaljevanje prvega dela članka z istim naslovom, ki je bil objavljen v prejšnji številki 6/2023. Obravnava nadaljnih 6 pogostih vprašanj o tehniki umetnega osemenjevanja matic.
 
Tomaž Samec: Karakterizacija slovenskega propolisa v obdobju 2020–2022
 Propolis je smolnata snov, grenkega okusa in močnega vonja po rastlinskih popkih, medu, vosku. Že v antiki so mu namenjali posebno pozornost. Čebelarji so opazovali čebele, kako so pred vhodom v svoje panje gradile steno iz propolisa. Beseda propolis izvira iz dveh besed: »pro« pomeni pred, »polis« pa mesto (Burdock, 1998). Rezultati, predstavljeni v tem članku, so nastali v okviru Programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2020–2022, ki je bil financiran iz sredstev državnega proračuna in proračuna Evropske unije.
 
dr. Danilo Bevk: S pilotnim monitoringom našli 239 vrst čebel, med njimi tudi vrsto, ki je bila v Sloveniji opažena prvič
Tik pred svetovnim dnevom čebel smo na Nacionalnem inštitutu za biologijo predstavili rezultate monitoringa divjih čebel v Sloveniji.
 
Mojca Pibernik: Embalaža kot dodana vrednost za čebelarja
Embalaža ima poleg zaščite živila tudi estetski in informacijski pomen. S teh dveh vidikov je pomembno, da embalaža kupcu pusti pozitiven prvi vtis, saj je sredstvo za sporazumevanje med proizvajalcem in potrošnikom. Je tudi motivator nakupa izdelka in predstavlja ime proizvajalca, hkrati pa je ogledalo podatkov o vsebini, kakovosti in lastnosti izdelka. Pri kozarcu za med ima embalaža še poseben pomen, saj lahko vpliva na prepoznavnost medu slovenskega porekla.

Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v juliju in avgust
V suhem vročem poletju je pomembna oskrba čebel s svežo neoporečno vodo.
 
Mara Golob Meserko: »Čebele te res usvojijo s svojo vrhunsko organizacijo.«
Slavko Šiško je ekološki čebelar na Raki. Je član čebelarskih društev Kostanjevica na Krki in Raka. Čebelariti je začel leta 1987, s 17 leti, ko mu je zdaj že pokojna čebelarka Slava Račič dala prvi roj, drugega je našel sam, tretjega pa je dobil od čebelarja Tineta Vodopivca. Čebele so ga vedno navdihovale, in to ga je spodbudilo k študiju veterine.
 
Verena Štekar-Vidic: Hinko Smrekar v Slovenskem čebelarju
Letos se spominjamo rojstva velikega slovenskega umetnika Hinka Smrekarja. Bil je mojstervirtuozne risbe, ustvaril je približno 2000 del, pretežno karikatur, satir in knjižnih ilustracij, je začetnik stripa na Slovenskem. Tako kot Maksim Gaspari, ki smo ga predstavili v letošnji januarski številki, je sledi svojega dela pustil tudi v Slovenskem čebelarju.

Uredništvo Slovenskega čebelarja
 
 

Slovenski čebelar 6-2023
01.06.2023
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v junijski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V junijski številki glasila lahko preberete o:

• prvem cepivu proti hudi gnilobi,
• umetnem osemenjevanju čebeljih matic,
• spremljanju opraševalcev s pomočjo občanske znanosti,
• pomenu sajenja avtohtonih medovith rastlin.

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

dr. Lucija Žvokelj in dr. Metka Pislak Ocepek: Prvo cepivo za zaščito žuželk- priložnost za nova spoznanja o čebelji družini kot superorganizmu
 
V začetku letošnjega leta smo v številnih medijih lahko zasledili novico o prvem cepivu za čebele, ki je v ZDA dobilo pogojno dovoljenje za promet njihovega ministrstva za kmetijstvo. Cepivo je namenjeno zaščiti čebeljih družin pred hudo gnilobo čebelje zalege (HGČZ). Nas, ki se ukvarjamo s čebelami, takšna novica seveda ne pušča hladnih. Običajno vsaka novost prinaša navdušenje in hkrati pomisleke. V tem primeru imamo tako ugodno priložnost, da malce osvetlimo področje obrambnega sistema žuželk in razmislimo o možnostih, ki jih novo cepivo morda prinaša.

dr. Danilo Bevk: Spoznavanje opraševalcev in podnebnij sprememb s pomočjo občanske znanosti
 
Raziskovalno delo ni vedno omejeno samo na profesionalne raziskovalce. Vedno več raziskovalnih projektov namreč vključuje tako imenovano občansko znanost. Članek razloži rezultate in potek raziskave s pomočjo splošne javnosti, ki se v takšne projekte rada vključuje.
 
 
Susan Cobey: O umetnem osemenjevanju čebeljih matic (I. del) 
Članek obravnava 12 pogostih vprašanj o tehniki umetnega osemenjevanja matic. Kot uporabnica in učiteljica umetnega osemenjevanja želim z odgovori osvetliti to specializirano tehniko in usmeriti nadaljnja poizvedovanja tistih, ki se zanimajo zanjo.
 

Mojca Pibernik: Sezonska dopolnilna dejavnost v čebelarstvu in njene prednosti
 
Poleg osnovne kmetijske dejavnosti lahko kmetje in čebelarji uporabljajo tudi dopolnilne dejavnosti, ki so dodaten vir prihodkov, saj lahko na tak način razširijo svojo ponudbo in izkoristijo vse vire zaslužka, ki jih kmetija oziroma čebelarstvo ponujata. Osnovna kmetijska dejavnost vključuje dejavnosti pridelave pridelkov, kar v primeru čebelarstva označuje pridelavo čebeljega medu, satja, matičnega mlečka, cvetnega prahu, propolisa, voska, čebeljega strupa in čebeljih matic.
 
 
Mojca Pibernik: Kakšen je pomen sajenja avtohtonih medovitih rastlin?
 
Javna svetovalna služba v čebelarstvu in Biotehniški center Naklo sta v torek, 25. aprila 2023, izvedla strokovno razpravo o pomenu sajenja avtohtonih medovitih rastlin. Strokovna razprava je potekala v okviru dneva odprtih vrat na Biotehniškem centru Naklo, kjer smo uspešno povezali mlade v kmetijstvu in strokovnjake s področja kmetijstva in čebelarstva.
 
 
Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v juniju
 
Junija so panji polni čebel, zato je to idealen čas, da pred poletnim brezpašjem višek čebel in zalege porabim za izdelavo narejencev. V tem mesecu je sicer treba že graditi temelje za novo sezono.
 
 
Tadej Pavković in Mara Golob Meserko: »Ekološko čebelarjenje je bila odločitev že v času Jugoslavije«
 
Ladislav Vozelj je ekološki čebelar, ki čebelari na območju Občine Šmartno pri Litiji. Z njim sva se pogovarjala o izzivih ekološkega čebelarjenja v Jugoslaviji in danes. Ladislav Vozelj čebelari od leta 1966, trenutno s približno 200 družinami. Je član Čebelarskega društva Litija in podporni član Čebelarskega društva Grosuplje.
 
Filip Draženović: Simbolni pomen čebele v novem veku
 
V članku so na primeru Akademije operozov (Academia operosorum)prikazane lastnosti, ki so bile pripisane čebelam. Akademija operozov je po vzoru tujih akademij nastala leta 1693 v Ljubljani, njen namen pa je bilo združiti najpomembnejše pravnike, zdravnike in teologe, ki so takrat delovali na Kranjskem, v želji po povezovanju in razširjanju znanja.
 








Uredništvo Slovenskega čebelarja
 
 

Slovenski čebelar 5-2023
01.05.2023
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v majski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V junijski številki glasila lahko preberete o:
- enotnem označevanju medu v Sloveniji
- shemah kakovosti na evropskem trgu
- razlogih za izvajanje selekcije v čebelnjaku

V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovnim vsebinam:

Čebelarska zveza Slovenije: Izjava ČZS o enotnem označevanju medu v Evropi
 
Občni zbor Čebelarske zveze Slovenije je 15. aprila 2023 soglasno podprl nujnost enotnega označevanja medu v Evropi, s ciljem zaščite potrošnika in izrazil veliko zahvalo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS za ves trud pri izvedbi tega projekta.
 
Nadja Škrk in Vida Znoj: Izvajanje uradnega nadzora Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin nad varnostjo in kakovostjo medu


Aljaž Debelak: Pristnost medu na evropskem trgu


V Evropski direktivi o medu (2001) je zapisano: »Medu, ji se daje v promet kot med ali je uporabljen v proizvodu za prehrano ljudi, ni dovoljeno dodati nobenih sestavin živil, vključno z aditivi za živila, niti drugih snovi razen medu«. Kar pomeni, da je v državah Evropske unije dovoljeno prodajati zgolj pristen med.
 
Aljaž Debelak: Sheme kakovosti medu v Evropi
 
Številni živilski pridelki in izdelki z unikatnimi značilnostmi, ki so posledica tradicionalnih metod pridelave ali edinstvenega naravnega okolja in podnebja, iz katerega izvirajo, so v Evropski uniji zaščiteni s shemami kakovosti. Živila, ki imajo posebno povezavo s poreklom, so lahko vključena v sheme »geografske označbe«. V evropske sheme kakovosti so vključeni tudi številni medovi iz različnih držav EU.

Tina Žerovnik: Pregled novih intervencij v sektorju čebelarskih proizvodov za čebelarje in čebelarska društva.
 
V okviru nove Uredbe o izvajanju v sektorju čebelarskih prizvodov iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 (v nadaljevanju uredba) bodo imeli čebelarji in čebelarska društva neposredno možnost kandidiranja v okviru podintervencij, ki so opisane v tem prispevku, sodelovali pa bodo lahko pri podintervenciji osnovne odbire in menjave matic, analizah čebeljih pridelkov v okviru interne kontrole in spremljali dognanja raziskav v okviru čebelarstva. 

dr. Peter Kozmus: Razlogi za izvajanje selekcije v lastnem čebelnjaku
 
Letos pripravljamo nov petletni Rejski program (RP) za kranjsko čebelo, ker obstoječemu konec leta poteče veljavnost. Kot že v sedaj veljavnem RP bosta tudi v prihodnjem ena izmed glavnih ciljev ohranitev populacije kranjske sivke ter selekcija nekaterih gospodarskih lastnosti, pri tem pa je ključno sodelovanje čebelarjev.

Peter Podgoršek, Manca Kojek, dr. Maja Smodiš Škerl in dr. Janez Prešern: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2022
 
V letu 2022 je vzorce čebel za odobritev vzreje oddalo 33 vzrejevalcev. Vsi vzorci so bili pregledani na prisotnost spor noseme. Določili smo jih tudi kubitalni indeks. Delovna skupina je pregledala rezultate izvedenih analiz, pregledala vsa vzrejališča in ocenila mirnost čebel na satju, strnjenost zalege in obarvanost obročkov zadka. Izmed 285 družin je bilo potrjenih 113 matičarjev in 15 trotarjev. 10 trotarjev, sester po materi, je bilo nameščenih na plemenilni postaji Lučka Bela. Za vse smo izdali Zootehniška spričevala za plemensko kranjsko čebelo in s tem so vzrejevalci pridobili tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo. V Izvorno rodovniško knjigo kranjske čebele je bilo vpisanih 44.461 matic, od tega 392 rodovniških. Večina rodovniških matic je bila oprašena na plemenilni postaji Lučka Bela. Izvoženih je bilo 44,4 % vzrejenih matic, približno 20 % več kot leto poprej. V EU je bilo izvoženih 11.112 matic, v druge države pa 3781. Prednjačile so Avstrija, Francija in Romunija. Izven geografske Evrope so bile matice izvožene v Iran in na Japonsko.
 


Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v maju
 
Maja je na Obali obdobje glavne paše na akaciji in največ dela s čebelami. Ob ugodnem vremenu se čebele intenzivno razvijajo, zato postanejo AŽ-panji z omejeno prostornino hitro pretesni. Da družine ne izrojijo, višek zalege, čebel in hrane odvzamem ter porabim za izdelavo narejencev. Za pridobivanje kakovostnega svetlega akacijevega medu je pomembno, da imam v medišču svetlo satje, saj je iztočeni med iz temnejšega satja temnejši. Med dorbo akacijevo pašo v medišču živalne dužine družine zgradijo in napolnijo tudi do štiri sate in več.


Tadej Pavković: Ekološki certifikat je posledica našega dela, ne obratno
 
O ekološkem čebelarstvu in njegovi promociji v Sloveniji sem se pogovarjal z ekološko čebelarko Vesno Fabjan Bremec, ki živi in čebelari na Obali.
 

dr. Danilo Bevk: Pomoč opraševalcem v intenzivni kmetijski krajini
 
Opraševalci za svoje preživetje potrebujejo hrano, prostor za gnezdenje in zdravo okolje. Najtežje jim je to zagotoviti v intenzivni kmetijski krajini, kjer jih tudi najbolj potrebujemo.
 
 



Uredništvo Slovenskega čebelarja
 
 

Slovenski čebelar 4-2023
03.04.2023
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v marčevski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V aprilski številki glasila lahko preberete o:
V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovneim vsebinam:

mag. Mira Jenko Rogelj, dr. Lucija Žvokelj in dr. Metka Pislak Ocepek: Priporočila Randyja Oliverja za zdrave čebelje družine Rado Škrjanec: Četrti Pislakov dan
V soboto, 25. februarja, se je v prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v Ljubljani odvil že četrti znanstveni simpozij Pislakov dan, ki ga organizira Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev. Simpozij je pritegnil skoraj 200 čebelarjev, ki so napolnili dvorano Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Aleš Bozovičar: Stanje rastlin na začetku pomladi 2023
Pričujoči prispevek o stanju rastlin na začetku letošnje pomladi in o napovedi medenja sem začel pisati na prvi koledarski pomladni dan. Letos smo višje temperature občutili že veliko prej, saj večjega mraza pozimi nismo imeli, celo nasprotno, tako toplega novega leta nismo beležili vse od izvajanja meritev na meteoroloških postajah v Sloveniji. Najtopleje je bilo na novoletni dan ob 7.00 v Črnomlju, kjer so izmerili kar 15,2 °C. Celo v Kočevju 13,8 °C.

Simon Golob: Krmljenje čebeljih družin v spomladanskem času
Kot vsa živa bitja, tudi čebele za preživetje in razvoj potrebujejo hrano. Ena čebelja družina na leto porabi okrog 70 kg medu ter 20–30 kg cvetnega prahu. Oboje pa naberejo na različnih medovitih rastlinah v okolici čebelnjaka. Ker vnosa hrane iz narave ni vedno dovolj, v določenih obdobjih leta čebelarji čebeljim družinam vnos hrane zagotavljamo s krmljenjem. Čeprav to opravilo običajno povezujemo s poletnim časom in pripravo na zimo, pa krmljenje v večjem ali manjšem obsegu pogosto poteka tudi v spomladanskem času. Na kakšen način krmimo spomladi in na kaj moramo biti pri tem pozorni, bomo spoznali v nadaljevanju.

Tadej Pavković: »Veliko ceneje je sodelovati z lokalnim kmetom«
Pred začetkom čebelarske sezone me je na sedežu ČZS obiskal ekološki čebelar Matjaž Levičar, s katerim sva naredila pričujoči intervju. Je član Čebelarskega društva Dolsko ter Združenja profesionalnih čebelarjev in čebelari z več kot 200 panji.

Elena Skok: O vsestranskem vplivu čebelarjenja na posameznika
Čebelarstvo oziroma delo s čebelami je dejavnost, pri kateri se aktivirajo vsi čuti: gledamo in se veselimo živahnih čebel, vohamo njihov opojni vonj, okušamo njihove okusne pridelke, ki pripomorejo k našemu zdravju, poslušamo in že razlikujemo njihovo brenčečo pesem, na koži pa čutimo čebelo in seveda kdaj pa kdaj tudi njen boleč pik.

Nika Pengal: Čebelji strup in apiterapija
S čebeljim strupom je vsak čebelar večkrat v stiku, saj ga med delom, predvsem če ne uporablja zaščitne opreme, čebele večkrat pičijo. Ravno med delom z njimi je dr. Filip Terč prišel do pomembnega odkritja in postal pionir moderne apiterapije. Kot revmatičnemu bolniku so tegobe po delu pri čebelah (kadar so ga opikale) popuščale, zato se je že v letih 1878/79 poglobil v raziskovanje učinka apitoksina tj. čebeljega strupa na človeški organizem.

Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v aprilu
Aprila je v naravi največ različnih cvetočih rastlin, na katerih čebele nabirajo medičino in cvetni prah. Raznovrstnost hrane je odlična podlaga za razvoj čebelje družine. Ker je vsak dan več čebel in zalege, je poraba hrane velika, zato jo do cvetenja češnje porabijo v celoti za razvoj. Ob ugodnem vremenu se ob cvetenju češnje, rešelike, maklena in regrata pojavljajo že prvi presežki. S prenašanjem medičine v medišče je vedno več čebel tudi v medišču.

dr. Danilo Bevk: Čmrlji so pesticidom lahko izpostavljeni še bolj kot medonosna čebela
Čeprav bi mogoče sklepali, da so čmrlji zaradi svoje velikosti manj občutljivi na fitofarmacevtska sredstva (FFS) kot medonosna čebela, to ne drži. Razlog so razlike v življenjskem krogu in dnevni dejavnosti.
 

Slovenski čebelar 3-2023
03.03.2023
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v februarski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V februarski številki glasila lahko preberete o:
V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovneim vsebinam:

dr. Ajda Moškrič, Katarina Mole, dr. Janez Prešern: Matjaž Vilhar: Sajenje medovitih rastlin
Ker se zavedamo pomena čebel za obstoj, ohranjanje in razmnoževanje določenih rastlin in za človeka, je pomembno, da jim tudi sami pomagamo s sajenjem medovitih rastlin. Zato ob svojem čebelnjaku, v gozdu, na gozdnem robu, v bivalnem vrtu ali v mestu na terasi poiščimo ustrezen prostor za posaditev medovitih rastlin, ki bodo opraševalcem dajale hrano. Poskrbeti moramo za pestrost zasaditve, da bo kakovostna hrana na razpolago celo vegetacijsko dobo rastlin.

Ivana Kovačević in Matija Koštomaj: Vzrejno delo v rejnem okrožju Bohor in na plemenilni postaji Podskalica v sezoni 2022
V osrednjem biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje smo leta 2019 začeli izvajati trajnostni projekt Varuh, namenjen ohranjanju raznovrstnosti lokalne populacije kranjske čebele Apis mellifera carnica. Cilj projekta Varuh je spodbuditi čebelarje k osnovni odbiri, razmnoževanju čebel znotraj lastnega čebelarstva in k

Elena Skok: Zakaj so nekatera čebelarska društva dejavnejša kot druga
Veliko besed je napisanih o delu s čebelami, o težavah, povezanih s čebelarstvom, o ekonomiji čebelarjenja in podobno. Malo ali nič pa ni napisanega o čebelarjih in njihovih stanovskih združenjih na splošno. Seveda beremo o posameznih društvih, njihovi zgodovini, okroglih obletnicah, odprtjih novih čebelnjakov in letnih poročilih. Zanima pa nas, kaj je tisto, kar loči dobro društvo od komaj delujočega, zakaj so nekatera dejavna in v veliko zadovoljstvo svojih članov.

Tadej Pavković: »Za ekološke čebelarje trenutno največji izziv predstavlja dobava ekološkega sladkorja«
Na začetku februarja sem se pogovarjal z ekološkim čebelarjem Frankom Dolganom o pomenu organizacije ekoloških čebelarjev. Franko Dolgan iz Narina pri Pivki je začel čebelariti kot mladenič leta 1995, v naslednjem letu se je vpisal v Čebelarsko društvo Pivka. V društvu je leta 2004 prevzel funkcijo tajnika, jo opravljal deset let, za tem pa nastopil v vlogi predsednika društva, kar opravlja še danes. Leta 2020 je bil izvoljen v Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije ter v tem času je prevzel tudi funkcijo predsednika Komisije UO ČZS za ekološko čebelarjenje. Po smrti očeta je prevzel kmetijo, za katero je leta 2007 pridobil ekološki certifikat, leta 2015 je pridobil tudi ekološki certifikat za čebelarstvo. Trenutno čebelari z okrog 150 čebeljimi družinami.

Nika Pengal: O apiterapiji v Sloveniji
Apiterapevtke in apiterapevti 30. marca praznujemo svetovni dan apiterapije. Leta 1844 se je na ta dan v Praporištu na Češkem rodil dr. Filip Terč, ki ga štejemo za začetnika moderne apiterapije. Apiterapija je način zdravljenja s pomočjo čebel in njihovih pridelkov. Obsega preventivo, kurativo, terapijo in rehabilitacijo, pri čemer je preventiva najpomembnejša.

dr. Danilo Bevk: Cvetoče zelene strehe lahko opraševalcem zagotovijo dodaten vir hrane
V zadnjih letih na novih zgradbah vidimo vse več zelenih streh. Pri tem ne gre samo za modno muho ali estetske razloge, ampak tudi za odziv na podnebne spremembe. Zelene strehe pa lahko prispevajo tudi k varstvu biotske raznovrstnosti in opraševalcev.

Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v marcu
Tudi na Obali se lahko zgodi, da je marec hladen. Včasih celo sneži. Družine, ki so dovolj živalne in imajo zadostno količino hrane nimajo težav. V primeru, da so temperature v marcu pod 15°C v gnezdo ne posegam. Pozoren sem le na zadostno zalogo hrane. Ob gnezdu preverim količino hrane. V kolikor jo primanjkuje dodam medeni sat iz zaloge. V primeru da je v aprilu vreme toplo z veliko sončnih dni, se živalne družine ob zadostnem dotoku hrane do čebelje paše na akaciji pravočasno razvijejo. Poraba hrane v marcu je večja, kot je donos iz narave.

 

Slovenski čebelar 2-2023
01.02.2023
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v januarski številki Slovenskega čebelarja, letnik 125.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V februarski številki glasila lahko preberete:
V izdaji smo prostor namenili naslednjim strokovneim vsebinam:

dr. Mitja Košnik: Alergija na strupe žuželk iz reda kožekrilcev Ana Janžekovič: Protimikrobna učinkovitost slovenskega medu v obdobju 2020-2022
V obdobju 2020–2022 je potekala aplikativna raziskava Karakterizacija čebeljih pridelkov. V okviru raziskave smo analizirali protimikrobno učinkovitost slovenskega medu.

Rene Rus: Vplivi bolezni čebelje družine na zdravje matice
Matica je srce čebelje družine, zato je njeno zdravje ključno za obilno zaleganje in obstoj ter razvoj čebelje družine. Zaradi izgub čebel po vsem svetu je vse več raziskav o vplivih bolezni čebelje družine na kakovost in zdravje matice. Pomembno je razumevanje negativnih vplivov zajedavcev in drugih patogenih organizmov na matico in obratno ter kako se to kaže na celotni čebelji družini. Kakovost matice pogojuje njen reprodukcijski potencial, ki ga definirajo njeno genetsko ozadje, razmere med razvojem v matičniku, uspeh na prahi in življenjsko okolje v panju.

Tadej Pavkovič: "Prehod na ekološki način čebelarjenja je bil nekoč težji kot danes"
Serijo intervjujev z ekološkimi čebelarji nadaljujemo s čebelarjem Bojanom Pavlinom iz Semiča v Beli krajini....

Aljaž Debelak: Raziskovanje funkcionalnih lastnosti slovenskega osmukanca
V programskem obdobju 2020–2022 smo v sklopu aplikativne raziskave Karakterizacija čebeljih pridelkov proučevali funkcionalne lastnosti cvetnega prahu osmukanca. Opravili smo naslednje analize: vsebnost elementov, antioksidativna in protimikrobna učinkovitost, pelodna analiza in senzorična analiza. Pri izvedbi raziskave je ČZS sodeloval z Biotehniško fakulteto in Institutom “Jožef Stefan”.

dr. Danilo Bevk: Biodiverziteta - umetnost življenja
Konec avgusta 2022 se je zaključil projekt »LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta — umetnost življenja«, katerega glavni cilj je bil ozaveščanje javnosti o biotski raznovrstnosti. Petletni projekt je potekal pod vodstvom Nacionalnega inštituta za biologijo, vanj pa je bilo vključenih še devet partnerjev....

Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v januarju
Za uspešno čebelarjenje je pomembnih več dejavnikov. Izpostavil bi tri najpomembnejše: postavitev čebelnjaka kjer je dobra paša, čebelarjevo znanje ter panjski sistem. V preteklosti je bilo v našem društvu veliko predavanj o pašah, čebelarjenju v različnih panjskih sistemih ter prednostih in slabostih le teh. Spomnim se, ko smo se po enem od tovrstnih predavanj vračali v družbi kolegov do parkirišča in je eden od starejših izjavil: »Ku imaš dobro pašo daš lahko žbele anka u brento«....

 

Slovenski čebelar 1-2023
03.01.2023
Objavljamo mesečno glasovanje za najboljši strokovni članek v decembrski številki Slovenskega čebelarja.
Svoj glas oddate  >>> TUKAJ
 
V januarski številki glasila lahko preberete:

• - o pridobivanju čebeljega strupa,
• - o slikarju Maksimu Gaspariju in čebelarstvu ter
• - intervju z ekološkim čebelarjem Mihom Metelkom.

V izdaji si lahko preberete naslednje strokovne vsebine:

Simon Golob: Optimizacija tehnologije pridelave čebeljega strupa – rezultati aplikativne raziskave
Čebelji strup je zagotovo eden manj znanih in raziskanih čebeljih pridelkov, a kljub temu pridelek z velikim potencialom. Da bi čebelarjem približali, olajšali in da bi ne nazadnje tudi optimizirali njegovo pridelavo, smo na Čebelarski zvezi Slovenije v letu 2020 začeli izvajanje aplikativne raziskave: Optimizacija tehnologije pridelave čebeljega strupa. V raziskavi smo strup pridobivali pri čebeljih družinah v standardnih desetsatnih AŽ- in standardnih LR-panjih, ki so postavljeni na isti lokaciji, v raziskovalnem čebelnjaku podjetja Hofer v okolici Lukovice...

Miha Metelko: »Ekološko čebelarjenje bi priporočal tistemu, ki zmore odločitev sprejeti kot način življenja«
V Slovenskem čebelarju v skladu s sklepom Komisije za ekološko čebelarjenje začenjamo serijo intervjujev večjih ekoloških čebelarjev v Sloveniji. Začeli smo pri največjem, Mihu Metelku, ki smo ga obiskali na njegovem domu v Studencu pri Sevnici. Z Mihom sva se o njegovi praksi ekološkega čebelarjenja pogovarjala na neko mrzlo decembrsko ponedeljkovo jutro po burni noči, ki je pobelila številne slovenske ceste...

Verena Vidic-Štekar: Maksim Gaspari, slovenski slikar
Leta 1953 je Narodna galerija v Ljubljani ob 70. obletnici rojstva Maksima Gasparija pripravila prvo veliko razstavo njegovih del. Razstavljenih je bilo 120 slik v olju, gvašu in akvarelu, veliko karikatur, razglednic, knjižnih ilustracij in skic, vse skupaj pa je bil le izbor iz že tedaj bogatega umetnikovega opusa. Leopold Debevec se je tisto leto na umetnika spomnil v decembrski številki Slovenskega čebelarja. Napisal je, kako so prenekateri čebelarji na razstavi zlasti ob delih s čebelarsko tematiko strme občudovali njihovo lepoto. Umetnika so razumeli, ker jim je govoril od srca. Njegove stvaritve so zrasle iz ljudstva za ljudstvo, v tem pa, je poudaril, je pravi pomen ljudskega umetnika Maksima Gasparija...

Anton Žakelj: Glifosat do nadaljnjega na trgu EU
Čebelarska zveza Slovenije je odločevalce v EU pozvala k nasprotovanju ponovnemu podaljšanju dovoljenja za prodajo in rabo herbicida glifosat, je 9. decembra 2022 sporočila Slovenska tiskovna agencija (STA)...

Franc Šivic: Slovenski čebelar zmagal na italijanskem ocenjevanju medu
Italijanski čebelarji organizirajo vsako leto ocenjevanje medu v vsaki izmed dvajsetih dežel od Piemonta do Sicilije. Med, ki dobi najvišjo oceno, se uvrsti na državno tekmovanje v Torinu. Leta 2015 je na državnem tekmovanju zmagal cvetlični med slovenskega rojaka Silvana Ferfolje iz Doberdoba. Leto kasneje je svoj cvetlični med ponovno poslal na deželno ocenjevanjev Furlaniji - Julijski krajini in na državnem ocenjevanju v Torinu osvojil drugo mesto...

Filip Draženović: Politično življenje čebel
Pregovorna pridnost in delavnost čebel je stalnica tako sodobnosti kot preteklosti. Njihovo vedenje in njihove lastnosti je bilo možno primerjati s človekom – tako so se, poleg prej navedenih lastnosti, čebelam pripisovale preudarnost, razumnost, spomin, enotnost, zvestoba in poslušnost, še posebej pa so čebelam delavkam pripisane delavnost, varčnost, nesebičnost (že rimski pesnik Vergil je zapisal, da čebele delajo med za druge) in usmerjenost v »skupno dobro«. Čebela, ki je že od antike razumljena kot najbolj politična žival, ponuja vrsto primerjav, ki so jih avtorji prenesli v politični red...

Elena Skok: O mentorjih in psihologiji v čebelarstvu
V članku obravnavamo psihološko temo, ki si zasluži pozornost čebelarjev. To je mentorstvo, kjer gre za interakcijo oziroma psihološki odnos med izkušenim čebelarjem in začetnikom. Tako kot je razvoj otroka in mladostnika v veliki meri odvisen od ljudi, ki so mu zgled in od katerih se lahko uči, se tudi dober čebelar razvije s pomočjo dobrega mentorja. Opozoriti moram, da tu pišem o mentorstvu med odraslimi, ne pa o mentorjih v šolskih čebelarskih krožkih. Ti mentorji praviloma že imajo pedagoška znanja in veščine, kurikulom čebelarskih krožkov in izobraževanja na Čebelarski zvezi Slovenije pa so dobra podlaga za delo z učenci. V tem članku se torej ukvarjam z vprašanjem, kako postati uspešen čebelar s pomočjo izkušenega čebelarskega mentorja...

Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v januarju
Na začetku naj vam v letu 2023 zaželim obilo zdravja, sreče ter zadovoljstva v svetu čebel. Prejšnjemu uredniku Slovenskega čebelarja se zahvaljujem za povabilo ter zaupanje
tako pomembne naloge, kot je pisanje mesečnih opravil. Vabilo je zame velika čast, obenem pa velik izziv, zato sem premagal pomisleke. Kot so navajali že moji predhodniki, je Slovenija dežela odličnih čebelarjev, z veliko znanja in izkušenj, predvsem pa posebnega odnosa do čebel. Naj navedem rek našega pokojnega predsednika OČD Koper, Rajka Kalistra: »Slovensko je biti čebelar.« Slovenija ima na tako majhnem prostoru raznoliko podnebje z veliko rastlinskih vrst, zato so glede na kraj potrebni drugačni pristopi in načini čebelarjenja. Ker živim in čebelarim v slovenski Istri, bom v prispevkih opisoval svoj sonaravni način čebelarjenja, prilagojen mediteranskemu podnebju.