Slovenski čebelar



Slovenski čebelar 10-2021
29.09.2021
GLASUJTE!
Objavljamo vmesno, mesečno glasovanje za naj strokovni članek v Slovenskem čebelarju št. 9, september 2021 – PREDHODNA ŠTEVILKA in vas vabimo, da v anketi izmed devetimi članki glasujete za naj strokovni članek po vaši presoji.
GLASUJTE >>> TUKAJ
 
 
KAZALO
 
UVODNIK
Dušan Strnad
OBVESTILA ČZS
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
dr. Peter Kozmus: Delovanje plemenilne postaje v Lučki Beli v letošnji sezoni
Marija Sivec: Bršljan – naša priložnost ali naša poguba?
Vlado Auguštin: Zakaj in kako naj začnem zbirati lastni vosek in na kaj paziti pri nakupu satnic?
Tina Žerovnik: Izdelki iz čebeljih pridelkov – priložnost za izboljšanje poslovanja
Nataša Klemenčič Štrukelj, dr. Andreja Kandolf Borovšak in dr. Nataša Lilek: Kaj pravi aktualna zakonodaja o prodaji čebeljih pridelkov in čebeljih izdelkov (II. del)
dr. Andreja Kandolf Borovšak: Področje apiterapije je urejeno s poklicno kvalifikacijo in dopolnilno dejavnostjo
GLAVARJEVO LETO
Mirko Pavlin: Dediščina Petra Pavla Glavarja na Lanšprežu in njena ohranitev z obnovo kapele
DELO ČEBELARJA
Franko Dolgan: Čebelarjeva opravila v oktobru
IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV
OBVESTILA ČZS
OGLASI
V SPOMIN
 
 
IZ VSEBINE
 
DR. PETER KOZMUS: DELOVANJE PLEMENILNE POSTAJE V LUČKI BELI V LETOŠNJI SEZONI
V letošnji sezoni je plemenilna postaja (PP) v Lučki Beli delovala s polnim zagonom. Oskrbnik PP je bil vzrejevalec Tomaž Lesnjak, pri njegovem delu pa so mu pomagali tudi člani ČD Luče in Čebelarske zveze SAŠA. PP so za opraševanje matic poleg Tomaža uporabljali tudi drugi vzrejevalci matic (Venčeslav Lešek, Marko Hrastelj, Bojan Donko, Janez Dremelj, Viktor Gaber, Matija Koštomaj, Janko Bukovšek in KIS). Pri vseh teh vzrejevalcih je bilo mogoče letos nabaviti poleg gospodarskih matic tudi rodovniške …
 
MARIJA SIVEC: BRŠLJAN – NAŠA PRILOŽNOST ALI NAŠA POGUBA?
Naše podeželje se zarašča. Izginjajo košenice, položni travniki, ponekod se z drevjem in grmovjem zaraščajo že tudi ravninski travniki. Kmetov je čedalje manj, zanje je dobre, obdelovalne zemlje dovolj, vsa druga zemlja pa je prepuščena sama sebi. Lastniki posameznih zemljišč pogosto sploh ne vedo, kje imajo svoje parcele, še posebej, ko gre za gozd. Nekateri morda, če potrebujejo drva, podrejo kako drevo, tu se pa tudi konča. Da pa bi ga negovali …
 
VLADO AUGUŠTIN: ZAKAJ IN KAKO NAJ ZAČNEM ZBIRATI LASTNI VOSEK IN NA KAJ PAZITI PRI NAKUPU SATNIC?
Vsak čebelar, ki prodaja čebelje pridelke, mora imeti vzpostavljen notranji nadzor nad pridelavo, ki ga lahko izvaja na podlagi Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu. V zadnjih letih smo čebelarji na področju kakovosti čebeljih pridelkov naredili velikanski napredek. Tako smo kozarce za kumarice zamenjali s kozarcem za Slovenski med, priskrbeli smo si posode za med iz nerjaveče pločevine, kupili smo kakovostno opremo za točilnice za med, zamenjali stare čebelje panje. Pozabili pa smo na čist in neoporečen čebelji vosek, ki je temelj kakovostne čebelarske proizvodnje …
 
TINA ŽEROVNIK: IZDELKI IZ ČEBELJIH PRIDELKOV – PRILOŽNOST ZA IZBOLJŠANJE POSLOVANJA
Živimo v času hitrih sprememb in tehnološkega napredka, za katerega je značilno, da na trg in v prodajo vsakodnevno prihaja ponudba raznovrstnih inovacij in izdelkov. Da dosežemo zanimanje potrošnikov, se je treba trgu neprestano prilagajati. Predelava čebeljih pridelkov je eden izmed načinov, kako na trgu nastopiti z razširjeno ponudbo in na ta način izboljšati ekonomiko posameznega čebelarstva …
 
NATAŠA KLEMENČIČ ŠTRUKELJ, DR. ANDREJA KANDOLF BOROVŠAK IN DR. NATAŠA LILEK: KAJ PRAVI AKTUALNA ZAKONODAJA O PRODAJI ČEBELJIH PRIDELKOV IN ČEBELJIH IZDELKOV (II. DEL)
Pridelovalci lahko svoje čebelje PRIDELKE prodajajo brez posebnih omejitev, kljub temu pa morajo izpolnjevati v nadaljevanju navedene zakonske pogoje …
 
DR. ANDREJA KANDOLF BOROVŠAK: PODROČJE APITERAPIJE JE UREJENO S POKLICNO KVALIFIKACIJO IN DOPOLNILNO DEJAVNOSTJO
Apiterapija se tudi v Sloveniji v zadnjem času intenzivno razvija in zakonsko ureja. Konec prejšnjega in v začetku tega leta je bila sprejeta nacionalna poklicna kvalifikacija apiterapevt/apiterapevtka. V oktobru bodo prvi kandidati tudi lahko preverili svoje znanje in postali prvi »uradni apiterapevti« v Sloveniji …
 
MIRKO PAVLIN: DEDIŠČINA PETRA PAVLA GLAVARJA NA LANŠPREŽU IN NJENA OHRANITEV Z OBNOVO KAPELE
Petra Pavla Glavarja globoko spoštujem in občudujem. Tudi po zaslugi nas čebelarjev postaja njegova zapuščina danes vedno bolj prepoznana. Ob raziskovanju Glavarjeve življenjske poti presenečen ugotavljam, da njegovi dosežki predstavljajo še mnogo več kot izjemno čebelarsko zapuščino, saj je življenje naših prednikov obogatil ne le v materialnem, temveč tudi v človekoljubnem in duhovnem smislu. Živel in ustvarjal je v obdobju razsvetljenstva – v času, ko so spoznali, da je ozaveščanje in izobraževanje ljudi temelj za razvoj skupnosti. Razsvetljenci so verjeli, da je napredek družbe mogoče doseči predvsem z razumom, ki ga lahko koristno uporabljamo na vseh življenjskih področjih …
 
FRANKO DOLGAN: ČEBELARJEVA OPRAVILA V OKTOBRU
Letošnja čebelarska sezona je končana. Medu je bilo bolj za vzorec, na nekaterih območjih Slovenije še to ne. V času pisanja tokratnega članka sem ravno pri opravilih, ki sem jih opisal v prejšnji številki SČ-ja. Ravnokar sem opravil jesensko zatiranje varoj ter pripravljam družine, da jih iz gozda (Javornikov) pripeljem domov. Družine, ki so bile številčne in pripravljene za izkoriščanje hojeve mane, so nekaj prinesle, druge pa, kot sem že omenil – bolj za vzorec …
Arhiv objave