Čebelnjak, kot posebnost slovenskega čebelarstva, se že več stoletij tradicionalno izdeluje iz lesa, s katerim je bogata naša dežela. Les kot naravni biološki material plemenitega izgleda ima številne uporabne lastnosti. Poleg tega, da je naravno lep, žilav, trden in elastičen, je tudi enostaven za obdelavo. Kot gradbeni material je trajen in ima dobre izolacijske lastnosti.
Kljub svojim zelo dobrim lastnostim je les občutljiv na zunanje vplive. V zunanjih pogojih je izpostavljen različnim dejavnikom, ki ga poškodujejo oziroma uničujejo. Ultravijolični žarki povzročajo spremembo barve lesa (les posivi) in strukturne poškodbe zaradi procesa fotodegradacije lignoceluloze. Temperaturne spremembe in spremembe količine vlage v lesu povzročajo dimenzijske spremembe v lesu. Zaradi krčenja in raztezanja lesa prihaja do nastanka razpok. Skozi razpoke vdira voda v les in posledično povzroča nadaljnje deformacije. Navlažen in razpokan les je dovzeten tudi za napade bioloških škodljivcev, ki se z lesom hranijo ali ga estetsko spremenijo. Lesni škodljivci, ki naredijo največ škode v lesu in ga lahko popolnoma uničijo so lesni insekti in glive razkrojevalke lesa.
Škodljivci in insekti
V našem okolju največjo nevarnost za gradbeni in pohištveni les predstavljajo terciarni ksilofagni insekti, ki napadajo suh vgrajen les (hišni kozliček, parketar, navadni trdoglavec …). Na obalnem območju Primorske se pojavljajo tudi okužbe s termiti. Glive razkrojevalke lesa se pojavljajo v vlažnem lesu, zato je za preprečitev njihovega pojava zelo pomembno preprečiti vlaženje lesa s pravilno konstrukcijsko vgradnjo. Od gliv razkrojevalk lesa je na našem območju najbolj nevarna siva hišna goba. Pogosto srečujemo tudi okužbe s kletno gobo, belo hišno gobo in tramovko. Glive modrivke, alge, lišaji in plesni prav tako lahko napadajo les, vendar ne ogrožajo njegovih mehanskih lastnosti, temveč vplivajo le na njegovo estetsko vrednost.
Trajnost lesnih vrst
Naravna odpornost oziroma trajnost naših drevesnih vrst ni ravno velika. Določene eksotične vrste lesa so po naravi bolj odporne na vremenske vplive in biološke škodljivce, vendar je cena takega lesa precej višja od domačih lesnih vrst. Hrast je eden od bolj odpornih domačih lesnih vrst. Njegova trajnost, brez kakršnekoli zaščite, je lahko na prostem tudi do 25 let. Smreka in jelka, ki se pri nas največ uporabljata za gradbeni in konstrukcijski les ter stavbno pohištvo, sodita v manj odporne vrste lesa. Raziskave v preteklosti so pokazale, da je trajnost nezaščitene smreke in jelke od 4 do 8 let. V zadnjih desetletjih opažamo, da se zaradi spreminjanja mikroklime, v kateri les raste (višje temperature in večja količina vlage), kvaliteta lesa slabša.
Trojna zaščita za dolgoživost lesa
Da bi ohranili les dolgo časa lep in uporaben, ga je potrebno zaščititi z ustreznimi premaznimi sredstvi in redno vzdrževati. Z uporabo zaščitnih sredstev lahko podaljšamo življenjsko dobo lesa od 2 do 7 krat, odvisno od zaščitnega sredstva, postopka vnašanja sredstva v les, globine penetracije, vpijanja, vrste in lastnosti lesa …
Celovita zaščita lesa obsega pravilno konstrukcijsko, kemično in površinsko zaščito. Konstrukcijska zaščita pomeni pravilno vgradnjo lesa na prostem, s katero se prepreči dostop vodi do lesa oziroma omogoča hitro odtekanje, po koncu padavin pa hitro sušenje. Preprečiti je potrebno direkten stik lesa z zemljo oziroma tlemi ali betonom. Če je les primerno globinsko impregniran z biocidnim izdelkom to ni potrebno.
S kemično zaščito varujemo les pred biološkimi škodljivci (glive trohnivke, glive modrivke in insekti). V les vnesemo biocide, zaradi katerih je les strupen ali neužiten za glive in insekte. Za preventivno kemično zaščito lesa Belinka ponuja dva izdelka, Belles, ki ga uporabljamo v sistemu s topilnimi lazurami Belton in Beltop UV Plus. Impregnant Activ je impregnacija na vodni osnovi in se uporablja v kombinaciji z vodnimi lazurami. Zavedati se moramo, da so insekticidi v biocidnem sredstvu škodljivi za insekte in s tem tudi za čebele ter zelo strupeni za vodne organizme. Zato je treba paziti, da čebele ne pridejo v stik z impregniranimi lesenimi površinami. Fungicidi ne delujejo samo na glive trohnivke, škodljiv vpliv imajo tudi na rastline. Zato je treba biti pri delu z biocidnimi sredstvi pozoren, da ta ne preidejo v okolje. Biocidne impregnacije za les uporabljamo samo tam, kjer je nujno potrebno oziroma tam, kjer lahko pride do okužbe z lesnimi škodljivci. Nikoli jih ne uporabljamo samostojno, še posebej ne pri izdelavi čebelnjaka. Čez impregniran les obvezno nanesemo še premaz, ki na površini tvori homogen film ustrezne debeline. Le ta deluje kot površinska zapora za biocide, da čebele ne pridejo v stik z njimi.
Zaščita čebelnjakov
Lazurni premazi na površini lesa tvorijo zaščitne filme, ki so mehanska bariera, ki ščiti les pred vremenskimi, biološkimi in mehanskimi vplivi v okolju, hkrati pa les tudi dekorativno obarvajo. Za dolgotrajno zaščito lesa priporočamo uporabo kakovostnega premaza z večjo vsebnostjo sestavin za podaljšanje življenjske dobe premaza. S tem na površini lesa zagotovimo zaščitni film ustrezne debeline. Ta je ključni faktor, ki zagotavlja obstojnost premaza. Za učinkovito zaščito priporočamo debelino filma vsaj 40 µm. Debelejši kot je film, dolgotrajnejša je zaščita, vendar le do določene debeline, ki zagotavlja ustrezno fleksibilnost premaza. Večje debeline nanosa se lahko predčasno luščijo, zato je treba najti kompromis med trajnostjo in možnostjo enostavnega obnavljanja. Za nestabilen in polstabilen les so primerni premazi, ki tvorijo manj debele filme (20 – 60 µm). Za stabilen les pa se lahko uporabljajo debeloslojni premazi, ki tvorijo filme debelejše od 60 µm. Odpornost na UV žarke zagotavljajo pigmenti in posebni dodatki, ki odbijajo ali absorbirajo UV žarke in s tem preprečijo njihov dostop do površine lesa. Zato uporabo brezbarvne lazure na zelo izpostavljenih zunanjih površinah odsvetujemo.
Za zaščito čebelnjakov priporočamo uporabo lazure Interier, ki je na vodni akrilni osnovi. Uporabo lazure Exterier odsvetujemo, čeprav je namenjena premazovanju lesa zunaj, ker vsebuje biocide, ki lahko škodijo čebelji zalegi. Uporabnikom, ki so navajeni na topilne alkidne lazure, pa priporočamo uporabo Beltopa UV Plus ali Beltona.
Kdaj je čas za obnovo premaza?
Trajnost premaza oziroma pogostost obnavljanja je odvisna od številnih dejavnikov, kot so vrsta, kakovost in obdelava lesa, konstrukcijska izvedba, uporabljena impregnacija in premazno sredstva, kakovost izvedbe zaščite, debelina nanosa, pogoji izpostave lesa zunanjim vplivom …
Čas obnavljanja torej zavisi od stanja premaza na lesu oziroma od njegove iztrošenosti. Ne sme biti mehanskih poškodb (toča) ter razpok od dilatacije lesa. Obnova je potrebna še preden postane površina lesa načeta ali je na površini lesa še nekaj premaznega filma. To lahko ugotovimo z opazovanjem površine. Najenostavnejši preizkus stanja premaza je test z vodno kapljico: če se zelo hitro vpije in povzroči moker madež pod premazom, je premaz poškodovan in ga je potrebno obnoviti.
Z rednim pregledovanjem in vzdrževanjem lahko dosežemo, da leseni element ali objekt zunaj ostane dolga leta lep, kljub izpostavljenosti zunanjim vremenskim vplivom.
Helios
