Krmljenje čebeljih družin v spomladanskem času ( članek iz SČ 04/2023)

Krmljenje čebeljih družin v spomladanskem času
 Kot vsa živa bitja, tudi čebele za preživetje in razvoj potrebujejo hrano. Ena čebelja družina na leto porabi okrog 70 kg medu ter 20–30 kg cvetnega prahu. Oboje pa naberejo na različnih medovitih rastlinah v okolici čebelnjaka. Ker vnosa hrane iz narave ni vedno dovolj, v  določenih obdobjih leta čebelarji čebeljim družinam vnos hrane zagotavljamo s krmljenjem. Čeprav to opravilo običajno povezujemo s poletnim časom in pripravo na zimo, pa krmljenje v večjem ali manjšem obsegu  pogosto poteka tudi v spomladanskem času. Na kakšen način takrat krmimo  in na kaj moramo biti pri tem pozorni pa bomo spoznali v nadaljevanju.

Krmljenje čebeljih družin ki jim primanjkuje zalog hrane
Predvsem v času prvih spomladanskih pregledov, se lahko zgodi, da pri kateri izmed čebeljih družin opazimo pomanjkanje zalog hrane. Le to se kaže z odsotnostjo satov z zalogo hrane ob samem gnezdu in v vencih okrog zalege.  Ker je zaradi pomanjkanja  zalog takšna čebelja družina obsojena na slabši razvoj ali celo propad, ji pomagamo in najhujše preprečimo. Za takšno čebeljo družino je najboljše, da ji ob gnezdno postavimo sate z zalogo hrane (iz drugih delov panja, iz naše zaloge ali iz  drugih družin ki so zdrave in ne kažejo znakov bolezni), katerim prej nastrgamo pokrovčke satnih celic. Če nam prostor v panju to dopušča lahko takšen sat obrnemo v ležeč položaj  in ga postavimo nad gnezdo.
 Kaj pa če satov s hrano nimamo na voljo? V tem primeru  si pomagamo s sladkorno raztopino. Le to pripravimo v razmerju 3 dele sladkorja in 2 dela vode, rahlo segreto natočimo v PVC vedro, kateremu v  pokrov izvrtamo 3 do 5 luknjic premera 1,5 mm. Vedra obrnjena na pokrov postavimo nad gnezdo in čebele krmimo kapilarno. Na ta način čebele dobivajo sladkorno raztopino počasi in le toliko kot jo lahko predelajo, lokacija vedra pa preprečuje da bi se čebele oddaljile od gnezda in da bi se le to ohladilo. Predvsem pri malo številčnih čebeljih družinah in v obdobjih nizkih nočnih temperatur se izogibamo krmljenja v klasične pitalnike. V vsakem primeru pa lačnih in šibkih družin ne krmimo s sladkornimi pogačami. Za njihovo zaužitje in presnovo čebele namreč porabijo veliko energije in se pri tem preveč iztrošijo. Potrebujejo pa tudi veliko vode, katere vnos je lahko za šibke družine in v neugodnih zunanjih pogojih problematičen. 
Krmljenje družine za pospeševanje njenega razvoja in zaleganja matice
Številni čebelarji se spomladi poslužujejo tudi krmljenja s katerim čebelje družine spodbudijo k hitrejšemu razvoju. Čeprav je dobra preskrba s hrano pomembna za vitalnost čebeljih družin, jim več kot ustrezne preskrbljenosti ni potrebno zagotavljat. Številne raziskave, tudi raziskava ki jo sodelavci ČZS opravljali od leta 2014 do leta 2016  so pokazale da, dodatna hrana na dejavnike kot so živalnost, količina in ustreznost zalege, zaloga medu in cvetnega prahu ter naravni odpad varoj nima posebnega vpliva. Preobsežno krmljenje pa lahko spodbuja rojilno razpoloženje ter povzroči tveganje za nepristen med. V kolikor se za krmljenje družine z namenom  pospeševanje njenega razvoja in zaleganja matice vseeno odločimo, pa moramo pri tem upoštevati nekaj navodil. Spodbujanje razvoja je smiselno na območjih kjer pričakujemo zgodnjo gospodarsko pašo, nimamo pa zadosten spomladanske razvojne paše. Na lokacijah kjer pa je takšna razvojna paša prisotna, kasnejša gospodarska paša pa nastopi razmeroma pozno, pa dodatno spodbujanje razvoja ni smiselno. Paziti je potrebno da ne krmimo prevelikih količin naenkrat, zato se v primerih ko takšno krmljenje izvajamo, čebeljim družinam dodaja manjše količine hrane (do  0,5 l dnevno). Pogosto se za spodbujanje uporabljajo tudi sladkorne pogače. Pri njihovi uporabi moramo paziti da jih ne dajemo lačnim in šibkim družinam, da pogačam ne dodajamo medu ali cvetnega prahu če zanj ni  opravljena laboratorijska analiza na spore hude gnilobe in da v pogače ne dodajamo dodatkov, ki za hrano čebel niso registrirani . Pri uporabi sladkorne pogače je potrebno paziti tudi, da je ne dodamo v prevelikih količinah. Zaradi nepravilne uporabe ostanki pogače lahko zaidejo v med in negativno vplivajo na njegovo pristnost.

Krmljenje zaradi slabih vremenskih razmer in brez pašja
V zadnjih nekaj letih, smo bili slovenski čebelarji večkrat priča daljšim brez pašnim obdobjem v spomladanskem času. Zaradi prehitrega razvoja rastlin, kasnejših ohladitev in daljših obdobij padavin smo morali čebele krmiti. Tudi v obdobjih, ko smo običajno že točili med. Čebeljim družinam  smo tako omogočiti preživetje ter vsaj nekoliko omiliti zaostanek v njihovem razvoju. Tudi v letošnjih zimskih mesecih so bile temperature ponovno nad povprečjem. Izkušnje preteklih let, so pokazale da je to potencialen pogoj za prezgodnji razvoj vegetacije in kasnejšo škodo zaradi pozebe medovitih rastlin. Kljub temu pa upamo, da nam bo vreme naklonjeno in bomo deležni dobrega začetka pašne sezone. V kolikor temu ne bi bilo tako pa je naloga čebelarjev, torej naša naloga,  da v primeru brez pašja pravočasno ukrepamo.  Velja pravilo, da s krmiljenjem pričnemo, ko so stanja na čebelarski tehtnici negativna več kot tri dni zapored. Krmimo v manjših količinah (toliko kot so negativna stanja na tehtnici v enakem obdobju). Čebele tako ne ustvarijo prevelikih zalog sladkorne raztopine, s čemer se zmanjša možnost za kasnejši prenos krme - sladkorja v medišče in iztočen med. V kolikor je potrebno, lahko krmljenje izvajamo preko klasičnih pitalnikov, dobro se obnese krmljenje s pomočjo PVC kantic in cevk, predvsem v obdobju hladnega vremena pa tudi  kapilarno krmljenje s prej omenjenimi PVC vedri, ki jih postavimo nad plodišče. Vnos hrane je v času brez pašja in neugodnih razmer nujen. Z njim omilimo negativne posledice pomanjkanja hrane. Le to namreč usodno vpliva na razvoj čebelje družine. Sprva se ustavi gradnja satja ter omeji zaleganje matice ter tako zmanjša poraba hrane. Če se pomanjkanje nadaljuje matica z zaleganjem povsem prekine. Čebele se lahko  zatečejo tudi k kanibalizmu in zadnje rezerve hrane dobijo v odkriti zalegi, katero izpijejo. V najhujši stiski pa se lotijo celo pokrite zalege, kar opazimo kot prisotnost popolnoma razvitih, a izpitih telesc bub na žrelih panjev. Kako je krmljenje v obdobju brez pašja pomembno je ugotovil že naš rojak Anton Janša, ki  zapisal da čebelja družina, ki je trpela lakoto ne bo nikoli več dobra družina. Izkušnje preteklih let so pokazale, da lahko številčne  čebelje družine dnevno porabijo tudi preko 0,5 kg hrane, kar pomeni. da v brez pašnem obdobju  zaloge hitro kopnijo in da je krmljenje na podlagi podatkov ki nam jih da čebelarska tehtnica takrat nujno potrebno.
 
Problematika spomladanskega krmljenja
Čebelarji pri svojem delu nastopamo v dveh vlogah – kot (o)skrbniki čebel in kot pridelovalci hrane. V prvi vlogi moramo poskrbeti, da so čebele dobro oskrbovane, da imajo vedno dovolj zalog hrane in omogočen razvoj. Za to v določenih obdobjih leta poskrbimo tudi s krmljenjem. Le to pa je lahko tudi problematično z vidika pridelave pristnega medu. Kot pridelovalci medu namreč ne smemo dovoliti, da bi bil v našem medu prisoten tudi sladkor. V kolikor je krmljenje v spomladanskem času potrebno, pri tem pazimo, da krmimo v manjših količinah. Mediščno satje vstavimo v panj šele pred pojavom prvih intenzivnejših paš ali pa ga pred tem izpraznimo  Ob prestavljanjih satov z zimsko zalogo ali spomladi krmljeno hrano le te ustrezno označimo in jih kasneje iz medišč izločimo. Lahko jih shranimo ali porabimo za izdelavo narejencev. Nikakor pa takšnih satov ne točimo. Poleg medu bi namreč iztočili tudi sladkor, kar bi imelo negativen vpliv na kvaliteto in pristnost našega medu. 

Simon Golob
 
Svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja,
Čebelarska zveza Slovenije
Javna svetovalna služba v čebelarstvu
Tel.:  01 729 61 12   /    030 604 015
simon.golob@czs.si