​Napoved medenja za mesec avgust

28.07.2023 20:45:23
Napoved medenja
Pred nami so samo še trije dnevi julija in za večji del države je pašna sezona končana. Z mesecem avgustom se začne pomembno obdobje priprave čebeljih družin na zimo. Nekaj upa za hojevo pašo kljub hudim nevihtam še vedno ostaja mestoma na območju Javornikov (predvsem vrh Javornikov na območju Postojne, Pivke in Ilirske Bistrice), Mašuna, Hrušice, Loške doline ter Kočevskega roga. Na teh območjih je mestoma pokapanost pod hojami zadovoljiva prav tako beležimo zadostno število predvsem mlajših generacij ušic. Kar ob ugodnem vremenu lahko podaljša njihovo izločanje vse do konca tega meseca. Le to ugodno vreme pa je letos vprašanje in napoved za prihodnje dni in teden ponovno ni ugodna. Tako, da bodo glavni pokazatelj izločanja uši le tehtnice na teh območjih in upajmo da bodo kazale plus še lep čas.
Pokapanost mestoma beležimo tudi na območju severnega dela Pohorja samo so ta mesta res v majhnem obsegu, zato čebele, ki se tam že nahajajo, lahko najdejo nekaj hrane zase.  
Na vseh območjih hojevih sestojev opažamo večje število trepetavk medtem, ko ostalih naravnih sovražnikov ušic še ne opažamo.
 
Po državi v tem času cvetijo še zlata rozga in nedotika, ob takšni količini vlage je veliko cvetja tudi v gozdni podrasti in na gozdnih robovih ter travnikih. Določen delež predstavljajo tudi medovite kmetijske poljščine, predvsem ajda in v manjši meri tudi sončnica. Na omenjenih rastlinah čebele nabirajo predvsem cvetni prah, ki je sedaj v času vzreje zimskih čebel zelo pomemben. Z njim si čebele ustvarjajo telesne zaloge, ki so nujno potrebne za uspešno preživetje zime in spomladanski začetek. 
 
Naloga čebelarja v mesecu avgustu in septembru je zelo pomembna, saj sedaj postavljamo temelje čebelarjenja za naslednje leto. Vsa naša skrb mora biti usmerjena v zdrave čebele očiščene varoj, pravočasno nakrmljene in dovolj dobro preskrbljene s cvetnim prahom.
Priporočamo postopno krmljenje v razmerju 3:2 v prid sladkorja, takoj po zadnji paši, kjer izkoristimo poletne čebele, da predelajo sladkorno raztopino, hkrati pa v družini ustvarjamo občutek medenja v naravi in stimuliramo matico k zaleganju. Hrano dodajamo ob mraku, ko čebele več ne izletavajo in dodamo toliko kot jo čebele do naslednjega dne pospravijo. Izjema so krmilniki, z omejenim dostopom in tisti, ki ustvarjajo podtlak, v tem primeru lahko damo večje obroke. Pri ravnanju s sladkorno raztopino pazimo, da ničesar ne polijemo, saj lahko vsaka kaplja povzroči rop, ki ga je zelo težko ustaviti.
 
Druga zelo pomembna stvar za ta čas pa je, da pravočasno in uspešno zatiramo varojo. Glede izbora zdravila in navodila za njihovo uporabo se posvetujte z veterinarji specialisti za čebelarstvo. Ob izvajanju zdravljenja spremljajte stanje varoj in ob vsakem sumu na nedelovanje zdravila takoj obvestite veterinarja.
 
Čeprav je za večji del države že konec pašne sezone, še vedno spremljajte dnevne donose. Tako lahko vidimo kakšne so potrebe čebeljih družin in zabeležimo morebitne pozitivne donose ob koncu meseca avgusta in v začetku septembra, ko bo s cvetenjem pričel bršljan. Medenje bršljana nam lahko povzroči dodatno delo, saj med v satju takoj trdi oz. cementira. Donosi z bršljana pri močnejših družinah so lahko tudi do 10 kg po panju. Če pričakujemo medenje bršljana moramo med samim medenjem krmiti z enako količino sladkorja, kot je donos iz narave in upati, da čebele sladkorno raztopino koristijo in mešajo z bršljanovim nektarjem. Tako lahko omilimo ali celo preprečimo kristalizacijo. Naša glavna skrb mora biti, da v plodišču pred zazimljenjem ni kristaliziranega medu v satju, saj lahko kristaliziran med v satju v plodišču povzroči propad družine čez zimo. Kjer bo bršljan obilno medil je potrebno ob koncu medenja iz plodišča odstranili kristalizirane sate ob zalegi z vsake strani vsaj po enega, dodati prazne že zgrajene sate in dodatno krmili s sladkorno raztopino kjer naj bo delež sladkorja v raztopini čim večji. S tem bomo družini omogočili uspešno koriščenje hrane in prezimovanje.
 
Želim vam uspešen zaključek sezone in naj medi.
​Aleš Bozovičar, ONS