Smo že v mesecu juliju, v poletnem času kar pa ne moremo trditi za vreme. Letos se kar ne moremo otresti deževnih dni in kot kaže vremenska napoved bo še bolj kot ne cel teden nestabilen.
V takšnem vremenu pa rastline težko medijo, še posebej to velja za kostanj, ki tako pogostih in obilnih padavin ne sme videti kaj šele občutiti.
Ob ugodnem vremenu lahko vidimo kakšne zmogljivosti imata lipa in tudi kostanj, ko so le pogoji v naravi primerni.
Letošnje leto je zanimivo tudi iz vidika trajanja cvetenja teh dveh rastlin, predvsem letos lipe, saj smo prve donose beležili med 10. in 15. junijem in na istih območjih še kar vztrajajo. Poleg same lege rasti rastlin se odražajo razlike tudi v času cvetenja med posameznimi rastlinami znotraj istega območja in upamo, da bo vreme ugodno  vsaj še en teden, da čebele izkoristijo tudi najpoznejše lege. Najbolj zgodnji kostanji, ki so zacveteli kot prvi so utrpeli največ škode zaradi dežja, so porjaveli ter že odpadli. Preostala drevesa na nekoliko poznejših legah so bila v zadnji četrtini cvetenja in bodo v tej noči s cvetenjem končala. Nekaj upanja vstaja še za višje legah kjer opažamo prisotnost cvetnih poganjkov, ki so tik pred cvetenjem. Podobno je z malo listno lipo, ki ima enak časovni razvoj kot kostanj, zato bodo rastline na poznih legah lahko cvetele še vse do začetka drugega tedna.
 
V dneh, ko je vsaj nekaj suhega vremena pregledujemo hojeve sestoje po državi. Prisotnost zelene hojeve ušice, katera tudi že izloča, ugotavljamo na območju vzhodnega dela Javornikov od Cerkniškega jezera do Loške doline vključno z vznožjem Snežnika. Prav tako dobro kaže na območju Trnovskega gozda, Logatca, Logaške planote – Menišije, Ljubljanskega vrha, Krima, Kureščka, zahodnega dela Kočevskega roga in Ribnice. Nekoliko slabše je trenutno na Kočevskem območju na Goteniški gori, zahodnem delu Javornikov in na severnem delu Pohorja ter Kozjaka.  Vendar je ob ugodnem nadaljnjem razvoju tudi tu pričakovati, da se bodo uši razvile. Slabše stanje je trenutno na območju južnega dela Pohorja še največ znakov pokapanosti opažamo na Zreškem delu tega območja. Predvsem na južnem Pohorja lažje najdemo črno smrekova ušico in v višjih legah še rdečerjavo smrekovo ušico. Kateri lahko, če nastopita zelo samostojno,  povzročita naglo kristalizacijo medu že v satju.  
 
Pred prevozi na hojevo pašo predlagamo, da si lokacijo dobro pregledate, zlasti podrast pod hojami in ugotovite pokapanost. Če je ta izražena v majhnem obsegu, je medenje lahko slabo in je zato bolje izbrati drugo mesto.
 
Glede na velike količine dežja v letošnjem letu v ugodnem vremenu opažamo več virov medenja od gozden podrasti, otave do različnih uši, ki so se razvile na hrastu, vrbi in tudi na travnih površinah. Koliko bodo to čebele izkoristile je težko reči, upajmo pa, da glede na letošnje leto to ne bo šlo čisto mimo njih.
 
Glavna čebelarska sezona se za večji del države počasi končuje, žal je bila to leto zelo slabo, vsi upi so  za prevaževalce usmerjeni na hojo, za glavnino čebelarjev v Sloveniji pa žal že v prihodnje leto.
 
Naj medi!
Aleš Bozovičar, ONS