​Pregled stanja na območju Kočevskega in Gorenjskega območja, 21.6.2023

21.06.2023 21:47:03
Napoved medenja
Včeraj smo pregledali stanje na Kočevskem območju. Trenutno so za donose najbolj zaslužni gozdna podrast, lipa in na posameznih območjih hoja. Na celotnem območju, tudi v višjih legah cveti velikolistna lipa. V nižinah je že opaziti odpiranje prvih cvetov malolistne lipi, katera bo do konca tedna v nižini že dobro cvetela in ob trenutni vremenski  napovedi ponujala dobro pašo.
Polege tega smo spremljali stanje na hoji. Najboljše znake pokapanosti opažamo na območju Kočevskega roga trenutno bolje kaže zahodni, Kočevski strani. Na strani Dolenskih toplic so sicer uši prisotne vendar za enkrat še v manjši meri. Opažamo, da je največ ušic trenutno na višini srednjih leg, med 500 in 700 m nad morjem. V prihodnjih dneh oz. tednih se bo ob nadaljevanju ugodnega vremena širila tako višje kot tudi nižje. Znake pokapanosti opažamo tudi v preostalih območjih Kočevje (Stojna, Goteniška gora, Borovec, Kostel), kot tudi na Ribniškem območju. Na podobni višini. Res pa je, da so posamezne lege bolje pokapane kot druge. Sedaj ob začetku cvetenja malolistne lipe se bodo čebele zagotovo bolj orientirale nanjo kot na hojo. Kar velja za celotno državo kjer hoja kaže znake. Pred premiki na omenjeno pašo preverite znake pokapanosti na območju svojega stojišča.
 
Dobre donose v zadnjih dneh kaže tudi Gorenjsko območje. Po današnjem pregledu stanja ugotavljamo, da je tu več virov medenja. Zelo dobro do višine 800 metrov cvetita malina in robida. V polnem cvetenju je tudi velikolistna lipa. Kateri se bo do konca tedna pridružila malolistna lipa. Znake pokapanosti izkazuje tudi hoja na tem območju. Te jo je na tem območju sicer manj, lahko pa dopolnjuje trenutne donose. Na območju Pokljuke, Kranjske gore in tudi mestoma na območju Tržiča na smreki opažamo velikega in malega smrekovega kaparja. Nista sicer prisotna v večjih količinah, sta pa prisotna in tudi izločata. Poleg kaparja najdemo na območju Pokljuke in Mežaklje tudi posamezne kolonije črne smrekove ušice, ki v trenutnih količinah ne predstavlja bojazni za naglo kristalizacijo medu.
 
Gotovo je bo sedaj poleg zgoraj naštetih rastlin dober vir medenja tudi kostanj, ki ga je na teh območjih sicer malo. Bodo pa ta posamezna drevesa v takšnih pogojih lahko vplivala na dnevni donos.
Poleg tega še omenimo, da tudi na kostanju opažamo uši in to po vsej Sloveniji. Upajmo, da se te razvijejo do te mere, da omogočijo pašo. Poleg tega opažamo na posameznih območjih po vsej Sloveniji razvoj uši na hrastu, kar čebele lahko izkoriščajo. Opažamo tudi uši na travah. Kaj to pomeni za čebele je težko reči. Vendar virov sedaj v takšnih pogojih je več in naj tako traja.
 
Naj medi!
Aleš Bozovičar, ONS

Fotografije