​Stanje rastlin v začetku letošnje pomladi 17.3.2022

17.03.2022 20:52:31
Napoved medenja
Težko začnemo z novo sezono brez, da bi pregledali lansko, ki je bila z vidika paše in donosov medu zelo slaba. Kljub neugodnemu vremenu skoraj preko celega lanskega leta pa smo po dolgem času bili deležni kolikor toliko normalnega zaključka leta in mrzle zime, ki z izjemo 14 toplih dni v februarju vztraja vse do danes. Nadpovprečno topla druga polovica februarja je spodbudila cvetenje prvih spomladanskih rastlin (navadne leske (Corylus avellana), črnega teloha (Helleborus nigra), spomladanska resa (Erica carnea), pomladanski žafran (Crocus vernus), navadni mali ter veliki zvončki (Galanthus nivalis in Leucojum vernum), trobentice (Primula vulgaris),..) in tudi spodbudila razvoj brstov ostalih zgodnejših rastlin (divja češnja ( Prunus avium ), rešeljika (Prunus mahaleb ), črni trn (Prunus spinosa L.), zgodnje sadne drevesne vrste, …). Prav tako so se v večjem delu države prebudila čebele, ki so že lahko pridobile prve koške cvetnega prahu. Predvsem so letos čebele izkoristile cvetni prah navadne leske, kar v zadnjih letih zaradi neugodnega vremena niso mogle. Na zgodnjih toplih legah je ob koncu februarja z razvojem začela tudi vrba, ki so jo čebele težje izkoriščale zaradi nizkih temperatur v mesecu marcu. Vrba je rastlina, ki sicer uspeva v težjih pogojih. Kljub temu letos, zaradi zelo nizkih temperatur preko noči, slabše izloča cvetni prah in predvsem nektar. Kar se je dokazalo v zadnjih dveh dneh, ko so donosi zaradi toplejših nočnih temperatur boljši. Čeprav so znanilci pomladi na zgodnjih legah začeli cveteti že v mesecu februarju jih nizke temperature zadržujejo pri nadaljnjem razvoju, zato jih na nekoliko hladnejših, senčnih, srednjih in višjih legah čebele sedaj s pridom izkoriščajo.
 
Nizke temperature ugodno zavirajo tudi razvoj zgodnjega sadnega drevja, posamezno cvetoče drevo ringloja in marelice lahko opazimo le na območju vhoda, juga in priobalnega dela zahoda države. Drugod so brsti sicer že nabrekli, vendar ob teh temperaturah in pomanjkanju vlage  čakajo z nadaljnjim razvojem. Podobno je tudi pri divji češnji in ostalih sadnih drevesnih vrstah.
Na dež in toplejše temperature čaka tudi oljna ogrščica. Ocenjujemo, da je letos nekoliko več površin posejanih z njo kot lani, vendar je delež žal še vedno skromen. Tudi vremenska napoved za naslednje dni je ugodna. Nočne temperature se bodo spet spustile pod 0 °C, kar bo še vedno zaviralo njen razvoj kot tudi razvoj ostalih rastlinski vrst med njimi tudi akacijo.
Če je napoved ugodna z vidika temperatur, pa ni ugodna z vidika zagotavljanja vlage, še toliko slabše je ob konstantnem vetru, saj se vlaga v tleh izredno hitro suši. Ob pregledovanju vremenske napovedi za naslednjih 10 dni padavin ni na vidiku in v tem pogledu je mesec marec-sušec upravičil svoje ime.     
Bolj kot stanje za nazaj vas verjetno zanima stanje za naprej. Zavedati se moramo, da gotove napovedi čebeljih paš ni. Kljub obetajočim znakom medenja lahko zadevo v zadnjem trenutku spremeni neugodno vreme. Za večina rastlinskih vrst lahko napovedujemo oz. ocenjujemo le na podlagi dogajanj preteklih let. Nekaj več možnosti imamo edino pri smreki, saj na podlagi vzorčenih vejic lahko vidimo in ocenimo prisotnost povzročiteljev medenja. Predvsem lahko ocenimo prisotnost velikega in malega kaparja.
Prvi boljši znak napovedi v primerjavi z lani je skupni čas nizkih temperatur, ki je v primerjavi z lani daljši in rastline ne prehitevajo močno z razvojem in zato upamo, da bodo v manj občutljivi fenološki fazi v primeru pozebe. Druga pomembna razlika je sam cikel rastlin. To velja predvsem za javor in lipo, ki sta lani poleg neugodnih vremenskih razmer bila tudi v ciklu naravnega manjšega števila cvetov. Letos pričakujemo obratni cikel in boljše stanje. Kostanj tem ciklom ni v takšni meri podvržen in na njegovo cvetenje in medenje vpliva predvsem kakšno je vreme v času cvetenja.  
Ob lanskem poznem razvoju hojevih uši in njihovem vztrajanju v razvoju v čas pozne jeseni, ob upoštevanju majhnega števila naravnih sovražnikov ušic, lahko pričakujemo tudi njihov zgodnji razvoj v letošnjem letu.
Za konec nam ostane samo še smreke. Tako kot vsako leto smo tudi letos vzorčili smrekove vejice po vseh večjih sestojih po državi. Pričakovano so rezultati slabi. Tako kot pozeba vpliva na poganjke rastlin prav tako negativne temperature vplivajo na propad povzročiteljev medenja, ko le ti začnejo z aktivnostjo in sesanjem drevesnega soka. Najbolj dovzetna za to sta veliki in mali smrekov kapar. Njun razvoj sem zabeležil le na območju Javornikov. Presenečeno so se letos na vzorcih uspele razviti smrekove ušice, po oceni so to bile sivozelene lisaste smrekove ušice (Cinara pruinosa Htg.), ki jim še ne prepisujemo večjega pomena za čebele. Ušice so se razvile na vzorcih z območja Javornikov in Zgornje Savinjske doline. V kleti so se usple celo tako dobro razviti, da so intenzivno izločale. (slika v prilogi).
Stanje povzročiteljev medenja bomo spremljali in vas o tem sproti obveščali.          
Večjega dela pri takšni vremenski napovedi sedaj pri čebelah še nimamo. Pomembno je, da na hitro preverimo stanje z zalogo hrane in jo le to po potrebi dodamo, najbolje v obliki medenih satov. Če jih nimamo, jim ponudimo sladkorno raztopino v razmerju 2:1 v prid sladkorja neposredno nad gnezdo čebelje družine. Stimulativno krmljenje že sedaj je mogoče prerano. Ob takšni napovedi z nizkih temperaturah ter vetru je izlet iz panja za čebele lahko usoden. Z povečanjem obsega zalege jih pa v to silimo še toliko bolj.
Današnje poročilo o stanju je nekoliko daljše, kar se za začetek sezone spodobi, vseeno pa bi izkoristi priložnost in omenil, da bo letos seznam čebelarskih tehtnic v obveščanju preko ONS sistema obsežnejši, saj so dodane tudi tehtnice, za katere skrbijo čebelarka društva. Na tem mestu vas prosim za mero strpnosti, saj podatki na nekaterih tehnicah še nekoliko nihajo, kar bomo do pričetka donosov uredili.   
 
Naj medi!    
Aleš Bozovičar, ONS  

Fotografije