Svetovni dan čebel bojo praznovali tudi v Cankarjevem domu

17.05.2023 7:26:10
Tajništvo
 Cankarve Dom

Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
www.cd-cc.si
V Ljubljani, 11.. maja 2023

 
Sporočilo medijem
 
 
Sobota, 20. maja 2023
 
Cankarjev dom ob svetovnem dnevu čebel in 12. obletnici urbanega čebelarstva strehi CD
 
Cankarjev dom se kot eden od začetnikov urbanega čebelarstva v Sloveniji pridružuje praznovanju 6. svetovnega dneva čebel (20. maj), katerega glavni namen je ozaveščanje o pomenu čebel ter drugih opraševalcev za človeštvo, prehransko varnost, globalno odpravo lakote, varstvo okolja in biotsko raznovrstnost. Čebele so opraševalke večine rastlin ter pomemben člen naravnega ravnovesja in obstoja življenja na Zemlji.
 
V Cankarjevem domu so na eno od strešnih teras 1. aprila 2011 prvi namestili t. i. nakladne panje in začeli z urbanim čebelarstvom. Pobudo je dal Franc Petrovčič, sodelavec Cankarjevega doma, ki je prejemnik odlikovanja Antona Janše III. in II. reda. Med, ki ga čebele že desetletje pridelujejo na strehi CD, uspešno prestaja vsakoletne analize referenčnega laboratorija v Bremnu in je vključen v shemo višje kakovosti s certifikatom Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo.
 
Vsakoletna medena bera v CD je odvisna od števila čebeljih družin in vremenskih razmer ob najbujnejšem cvetenju, običajno pa letno iztočimo dvajset kilogramov na čebeljo družino. Letos spomladi je v panjih na strehi CD šest družin kranjskih čebel. Letošnje nepredvidljivo pomladno vreme, od hude vročine do dolgotrajnega dežja in nižjih temperatur, vplivajo na razvoj in donos čebeljih družin tako, da podnebne oz. klimatske spremembe že nekaj let bistveno vlivajo na razvoj čebeljih družin.
 
 
Program Cankarjevega doma ob 6. svetovnem dnevu čebel
 
 
Ob 12. in 16. uri
Ogled panjev na strehi Cankarjevega doma
Vodi Franci Petrovčič, čebelar CD
Zbirni prostor pri recepciji CD, vhod s Prešernove ceste
Prijave: zvezdana.lazar@cd-cc.si
 
Na strehi Cankarjevega doma čebele sobivajo s kulturo že dvanajst let in tako smo med prvimi urbanimi čebelarji v Sloveniji. Cankarjev med je visoke kakovosti s certifikatom Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Cankarjev dom je član Čebelje poti v Ljubljani, ki jo je leta 2015 zasnovala ter jo danes vodi in nadgrajuje Mestna občina Ljubljana.
 
Ob 19. uri
Lahko noč, otroci
Pripovedovanje pravljic iz zbirke Čebelice
Avdio-video prenos
Režija: Klemen Markovčič
V sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in Uredništvom izobraževalnega otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa Radia Slovenija.
Streha pri čebeljih panjih Cankarjevega doma
Prijave: zvezdana.lazar@cd-cc.si
 
Ob 20. uri
Čebelji dnevnik
Tagebuch einer Biene/A Bee Diary
Režija Dennis Wells
Nemčija, 2021, 92 min.
V dokumentarnem filmu nam zimska in poletna čebela skozi svoje oči predstavita razburljivo popotovanje čebele od izleganja do oblikovanja nove čebelje družine. Triletno snemanje je z najnovejšo tehnologijo in naknadno obdelavo omogočilo edinstven vizualni jezik, ki prinaša povsem nov vpogled v svet čebel. Med drugim bomo videli, kako različen značaj imajo čebele in kako različne spretnosti obvladajo. Film je primeren tako za mlajše kot starejše ljubitelje in raziskovalce čebel.
»Leta 2016 sem z izvedencem za čebele, profesorjem Tugrulom Girayem iz Portorika, snemal dokumentarec o divjih čebelah. Čisto mimogrede je pripomnil, da čebele tudi sanjajo. Nisem vedel niti, da čebele spijo (menda včasih celo smrčijo), kaj šele, da sanjajo. Vprašal sem ga, kako to ve. Pojasnil je, da med spanjem svoje tipalke premikajo na zelo nenavaden in poseben način, enako kot med letom. Zato je domneval, da sanjajo. Kot psi, ki v spanju premikajo tace ali zavijajo. Seveda pa nihče ne ve, o čem sanjajo.« (Dennis Wells)
Kosovelova dvorana, 4 EUR
 
Vzgoja mladih je ena od ključnih nalog Cankarjevega doma, ki s svojim programom skrbi za kakovostno kulturno in umetniško ponudbo ter izobraževanje, ozavešča pa tudi o pomenu sobivanja z naravo, ohranjanju okolja in narave, trajnostnega razvoja ter blaženja škodljivih vplivov na okolje z razstavami in drugimi prireditvami. Na ta ključni izziv današnjega časa opozarja naravoslovna razstava V vrtincu sprememb v Galeriji Cankarjevega doma, ki je nastala v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije in je na ogled še do začetka novembra.
 
Društvo Urbani čebelar in ljubljanska Čebelja pot
 
Cankarjev dom je eden od pobudnikov društva Urbani čebelar, ki skrbi za uveljavljanje, izobraževanje in odgovorno ravnanje s čebelami v mestu, ter član Čebelje poti v Ljubljani, ki jo je leta 2015 zasnovala ter jo danes vodi in nadgrajuje Mestna občina Ljubljana z različnimi dejavnostmi (poznejšo košnjo in sajenjem dišavnic ter avtohtonih medovitih rastlin in dreves) in dejavnim vključevanjem članov, skrbi za blaginjo čebel v mestu in pomaga širiti glas o pomenu čebel v našem ekosistemu.
 
 
 
O svetovnem dnevu čebel
 
Generalna skupščina OZN je decembra 2017 podprla predlog Slovenije in 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.
Leta 2014 je predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč dal pobudo, da bi Organizacija združenih narodov 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Država Slovenija je enotno pobudo podprla in tako je generalna skupščina OZN 20. decembra 2017 sprejela resolucijo o 20. maju kot svetovnem dnevu čebel. Pobudo je leta 2015 v Južni Koreji soglasno podprla tudi svetovna čebelarska organizacija Apimondia (Mednarodna zveza čebelarskih organizacij).
20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–73), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in v tistem času enega največjih strokovnjakov za to področje. Anton Janša je bil prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu; Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju. Poznan je postal še pred svojo smrtjo leta 1773. Po 1775 so morali vsi državni čebelarski učitelji učiti čebelarstvo po njegovi metodi poučevanja.
 
Populacija čebel in drugih opraševalcev se alarmantno zmanjšuje
 
Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacija čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšuje, zaradi česar so čebele in drugi opraševalci vse bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel ter drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Čebele potrebujejo čist zrak, vodo in čisto okolje v širšem smislu.
 
Slovenija po številu čebelarjev v svetovnem vrhu 
 
Slovenija se po številu čebelarjev na prebivalstvo uvršča v sam svetovni vrh; vsak dvestoti prebivalec je čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Kar tri odstotke vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot štiri tisoč petsto panjev, deluje na območju Mestne občine Ljubljana. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, leta 2011 pa je med prvimi državami članicami EU prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov na ozemlju države.
Čebele imajo v naravi pomembno vlogo, tudi za obstoj človeštva. V Sloveniji se njihovega izjemnega poslanstva ljudje dobro zavedajo, zato je čebelarstvo močno zasidrano v slovensko tradicijo.
 
Trajnostni cilji Cankarjevega doma
 
V Cankarjevem domu se zavedamo pomena trajnostnih mest in skupnosti, sadimo medovite rastline, skrbimo za čebele na strešni terasi Cankarjevega doma, vzdržujemo in skrbimo za parkovne površine Sveta Evrope z dvestotridesetletnimi drevesi. Na pomlad smo skupaj z Zavarovalnico Triglav posneli video za 11 cilj trajnostnega razvoja OZN Trajnostna mesta in skupnosti #Zavarujmo prihodnost.
Kaj imajo čebele s svetom brez lakote, enim od 17 ciljev trajnostnega razvoja? Pravzaprav veliko. Kot opraševalci treh četrtin vrst svetovnih poljščin čebele ustrezajo glavnim karakteristikam Agende 2030 za trajnostni razvoj, prehranjevanje ljudi in skrb za planet. Opraševalci imajo ključno vlogo ob pomoči pri prehranjevanju rastočega svetovnega prebivalstva na trajnostni način ter ohranjanju biotske raznovrstnosti in živahnega ekosistema.
_______________________________________________________________________
 
Dodatne informacije: E zvezdana.lazar@cd-cc.si T 041/364 684
_________________________________________________________________