Hrušev ožig -pozor pri premikih čebel

Hrušev ožig, ki ga povzroča bakterija Erwinia amylovora, je karantenska bolezen z eksplozivno sposobnostjo okuževanja. Bakterijo prenašajo dež, veter in žuželke. Po nasadih lahko okužbo prenašamo tudi z orodji za obrezovanje, stroji, obleko in obutvijo…Na velike razdalje pa bakterijo prenaša v glavnem človek z okuženim sadilnim materialom in embalažo.
Najpomembnejše gostiteljske rastline bakterije Erwinia amylovora so jablana (Malus Mill.), hruška (Pyrus L.), nešplja (Mespilus L.), kutina (Cydonia Mill.), skorš in jerebika (Sorbus L.),  japonska kutina (Chaenomeles Lindl.), panešplja (Cotoneaster), glog (Crataegus L.), japonska nešplja (Eriobotrya Lindl.), ognjeni trn (Pyrachanta Roem.), stranvezija (Stranvaesia Lindl.) in fotinija (Photinia).

Znamenja okužbe se lahko pokažejo že spomladi, ko v toplem in vlažnem vremenu začne iz obolelega tkiva teči mlečno bel izcedek, ki vsebuje milijone bakterij. Le-te pa se z vetrom, dežnimi kapljicami in žuželkami prenesejo na cvetove ali na rane in listne reže. Okuženi cvetovi imajo najprej voden videz, nato ovenijo, postanejo rjavi in se posušijo. Vršiček poganjka se kljukasto ukrivi navzdol (kot pastirska palica). Prizadeti poganjki, vejice in večje veje skupaj z listjem so videti, kot da jih je ožgal plamen (listi na poganjku venijo in se sušijo, pri jablani postanejo temno rjavi in pri hruški črni). Značilno je tudi odmiranje plodov, ki se zgrbančijo, potemnijo in posušijo. Posušeni cvetovi, listi in mladi plodovi običajno ne odpadejo, ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi.

Izkušnje iz držav, kjer se je bolezen pojavila, kažejo, da je ni mogoče popolnoma zatreti. Z ustreznimi ukrepi pa je njeno širjenje mogoče držati pod nadzorom.
Bakterija je v Sloveniji še vedno omejeno navzoča. V pretežnem delu JV, SV in JZ Slovenije, kjer so največja pridelovalna območja gostiteljskih rastlin za pridelavo plodov, bakterija razen posamičnih najdb, ki so bile izkoreninjene, še ni bila ugotovljena (neokuženo območje).

Čebele sodijo v skupino žuželk, ki imajo pomembno vlogo pri opraševanju sadnega drevja. Žal so gospodarsko pomembne tudi kot prenašalke bakterije Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al., ki povzroča hrušev ožig, ki je ena najbolj nevarnih bolezni pečkarjev (jablane, hruške, kutine), saj povzroča veliko gospodarsko škodo. Bakterija se z dotikom pripne na telo čebele in se predvsem v času cvetenja prenaša na gostiteljske rastline na preletni razdalji čebel. Fitosanitarni predpisi urejajo prenos hruševega ožiga s čebelami na daljše razdalje ob prevozu čebel na pašo, to je ob premeščanju čebeljih panjev. Na območjih Evropske unije, kjer je sadjarska pridelava gospodarsko pomembna, je premik čebeljih družin na sadjarskih območjih dovoljen le pod posebnimi pogoji, da se preprečuje prenos okužbe hruševega ožiga na neokužena območja in še posebej v intenzivne nasade jablan in hrušk, matične nasade in drevesnice.
Z obvestilom(prej izjava), imetnik čebelje družine opremi prevozna sredstva za premik čebel oziroma čebelnjake in obvesti pristojnega inšpektorja  o nameri premeščanja in katerega od karantenskih ukrepov bo izvedel.
Pristojni inšpektor preverja premike čebeljih družin. Preveri zlasti pisno obvestilo. Iz obvestila so razvidni naslednji podatki o:
imetniku (ime in priimek oziroma naziv ter naslov oziroma sedež),  datumu premika čebeljih družin in
izvedenih karantenskih ukrepih:

• čebelje družine da za 72 ur v karanteno na območje, kjer ni cvetočih gostiteljskih rastlin na preletni razdalji čebel;
• čebelje družine da za 72 ur v karanteno na nadmorsko višino najmanj 1300 m;
• čebelje družine zapre za 48 ur v teman prostor;
• čebelje družine premesti z okuženega območja, žarišč okužbe in tri km pasu od roba žarišč okužbe, na varovano območje, če na kraju namembnosti premika čebeljih družin 

Dodatne informacije o žariščih, statusu posameznega območja, bolezni sami,… so dostopne tudi na spletnem naslovu
http://www.uvhvvr.gov.si/delovna_podrocja/zdravje_rastlin/nevarni_skodljivci_in_bolezni_rastlin/karantenski_skodljivi_organizmi/posebno_nadzorovani_skodljivi_organizmi/hrusev_ozig/