Prvi dnevi avgusta so za nami in kot kaže so za nami tudi nestanovitni deževni dnevi. V zadnjih letih smo po takšnem obdobju dežja izgubili vse povzročitelje medenja in hkrati vse upe za pašo. Letos pa je slika drugačna. Kljub velikim količinam dežja je zelena hojeva uš še vedno dobro prisotna v vseh hojevih sestojih. Donosi iz tega vira tokrat ne bodo odvisno od uši temveč bolj od moči družin. Nekatere družine, ki so v gozdu že dalj časa so nekoliko oslabele, saj so zaradi dobrih donosov čebele matico hitro blokirale. Sedaj ste v pridnosti tisti, ki ste pred hojo koristili lipovo in kostanjevo pašo, saj so družine številčno močnejše. Poleg tega se zavedajte, da smo v času vzreje zimskih čebel in da varoja je prisotna ter povzroča škodo. Spremljate njeno število v čebeljih družinah in se na podlagi tega odločite koliko časa lahko še vztrajate na hojevi paši, da spomladi ne bodo panji prazni. Bolj kot prezimitve na hojevem medu se jaz bojim škode, ki jo povzroča varoja.
 
Zgoraj napisani pogoji veljajo za manjši delež čebel oz. čebelarjev, ki še koristijo hojevo pašo. V večjem delu Slovenije je paša bolj kot ne končana. Sedaj cvetijo še zlata rozga in nedotika, ob takšni količini vlage je veliko cvetja tudi v gozdni podrasti in na gozdnih robovih ter travnikih. Določen delež predstavljajo tudi medovite kmetijske poljščine, predvsem ajda in v manjši meri tudi sončnica. Na omenjenih rastlinah čebele nabirajo predvsem cvetni prah, ki je sedaj v času vzreje zimskih čebel zelo pomemben.
 
Opozoril bi vas rad pa še na določene vire medenja, ki se mestoma lahko pojavijo. Predvsem gre tu za prisotnost ušic na različnih listnih rastlinskih vrstah in macesnu. Tudi na teh rastlinah so se uši obdržale in še vedno izločajo, koliko lahko ponudijo se bo videlo v prihodnjih dneh stabilnega vremena. Težave teh virov medenja je nagla kristalizacija medu že v satju. Podobno kot jo poznamo pri navadnemu  bršljanu. Donosi oz. mana iz teh virov je svetle barve kar nakazuje, da ne gre za uši na smreke. Rahlo kristalizacijo iz teh virov za enkrat beležimo iz območja Snežnika, Jelovice, Koroške in Krškega. Spremljate stanje v panjih, ker se lahko kristalizacija pojavi tudi drugod po državi. Ukrepi za preprečevanje oz. zmanjševanje kristalizacije so podobni kot pri navadnemu bršljanu, ki je opisan v nadelavanju.  
Če v nadelavanju avgusta ne bo hujše vročine in pojava suše lahko pričakujem tudi solidno medenje bršljana. V primeru, da do tega pride je potrebno med samim medenjem čebele krmiti z enako količino sladkorja, kot je donos iz narave in upati, da čebele sladkorno raztopino koristijo in mešajo z bršljanovim nektarjem. Tako lahko omilimo ali celo preprečimo kristalizacijo. Naša glavna skrb mora biti, da v plodišču pred zazimljenjem ni kristaliziranega medu v satju, saj lahko kristaliziran med v satju v plodišču povzroči propad družine čez zimo. Kjer bo bršljan obilno medil je potrebno ob koncu medenja iz plodišča odstranili kristalizirane sate ob zalegi z vsake strani vsaj po enega, dodati prazne že zgrajene sate in dodatno krmili s sladkorno raztopino kjer naj bo delež sladkorja v raztopini čim večji. S tem bomo družini omogočili uspešno koriščenje hrane in prezimovanje.
 
Naloga čebelarja v mesecu avgustu in septembru je zelo pomembna, saj sedaj postavljamo temelje čebelarjenja za naslednje leto. Vsa naša skrb mora biti usmerjena v zdrave čebele očiščene varoj, pravočasno nakrmljene in dovolj dobro preskrbljene s cvetnim prahom.
Priporočamo postopno krmljenje v razmerju 3:2 v prid sladkorja, takoj po zadnji paši, kjer izkoristimo poletne čebele, da predelajo sladkorno raztopino, hkrati pa v družini ustvarjamo občutek medenja v naravi in stimuliramo matico k zaleganju. Hrano dodajamo ob mraku, ko čebele več ne izletavajo in dodamo toliko kot jo čebele do naslednjega dne pospravijo. Izjema so krmilniki, z omejenim dostopom in tisti, ki ustvarjajo podtlak, v tem primeru lahko damo večje obroke. Pri ravnanju s sladkorno raztopino pazimo, da ničesar ne polijemo, saj lahko vsaka kaplja povzroči rop, ki ga je zelo težko ustaviti.
 
Druga zelo pomembna stvar za ta čas pa je, da pravočasno in uspešno zatiramo varojo. Glede izbora zdravila in navodila za njihovo uporabo se posvetujte z veterinarji specialisti za čebelarstvo. Ob izvajanju zdravljenja spremljajte stanje varoj in ob vsakem sumu na nedelovanje zdravila takoj obvestite veterinarja.
 
Želim vam uspešen zaključek sezone in naj medi.
​Aleš Bozovičar, ONS

P.s. Slika na naslovnici je Henryeva lipa (Tilia henryana), ki je bila pred dobrim letom posejena pred ČZS in šele sedaj zaključuje s cvetenjem.