Čebelji strup je zagotovo eden manj znanih in manj raziskanih čebeljih pridelkov, vendar ima velik potencial. V zadnjih letih je Čebelarska zveza Slovenije izvedla več lastnih preizkusov in raziskav o pridelavi čebeljega strupa. Leta 2023 smo začeli raziskavo Karakterizacija čebeljih pridelkov, v kateri smo proučevali tudi sestavo slovenskega čebeljega strupa.

Materiali in metode
V okviru raziskave Karakterizacija čebeljih pridelkov smo v letih 2023, 2024 in 2025 zbrali 25 vzorcev slovenskega čebeljega strupa. Vzorci so bili zbrani pri 11 slovenskih čebelarjih iz 7 različnih regij.
Ob prihodu v laboratorij so bili vzorci stehtani, vizualno pregledani in ocenjeni glede na prisotnost večjih delcev nečistoč ter glede na barvo čebeljega strupa. Ocenjevanje je bilo izvedeno vizualno in ocenjeno po lestvici od 1 do 4 za vsak parameter.
Dodatne analize čebeljega strupa na melitin, skupne beljakovine in suho snov so izvedli zunanji izvajalci Inštituta za javno zdravje Dr. Andrija Štampar v Zagrebu. Za določitev vsebnosti melitina so uporabili napravo HPLC in metodo SOP-157-053. Za določitev vsebnosti skupnih beljakovin so uporabili titrimetrijo ter metodi HRN ISO 187:2017 in HRN ISO 937:1999. Za določitev vsebnosti suhe snovi je bila uporabljena gravimetrija in metoda SOP-98-054.

Rezultati
Zbrani vzorci čebeljega strupa so se razlikovali po barvi in videzu. Nekateri so bili izrazito svetlo beli, drugi pa so imeli sivkaste ali rjavkaste odtenke. V določenih vzorcih so bile vidne tudi nečistoče. Kljub tem razlikam so bili vzorci v povprečju ocenjeni precej dobro. Po čistosti je bila povprečna ocena 3,8 od 4 točk; najnižje ocenjeni vzorci so prejeli 3 točke, večina pa vseh 4. Pri barvi so bili vzorci ocenjeni nekoliko nižje – povprečna ocena je bila 3,5 od 4 točk. Najnižje ocenjeni vzorec je prejel le 1 točko, medtem ko je večina prejela 4.

Kar zadeva sestavo, so bile najmanjše razlike med vzorci v deležu suhe snovi, ki je v povprečju znašal 92,4 % (od 87,3 % do 96,3 %). Povprečna vsebnost skupnih beljakovin je bila 78,6 % (od 55,4 % do 91,4 %).

Povprečna vsebnost melitina, ki velja za glavni kakovostni parameter, je v vzorcih znašala 62 %. Najnižja vsebnost melitina je bila 30,4 %, najvišja pa 73,5 %. V vseh treh letih je bilo opaziti, da je bila vsebnost melitina višja v vzorcih, ki so bili vizualno dobro ocenjeni – torej v tistih, kjer ni bilo zaznati nečistoč. Povprečna vsebnost melitina v vzorcih, ki so prejeli najvišjo oceno pri vizualni presoji, je znašala 69,67 %; v tej skupini je bila najnižja vsebnost 60,8 %, najvišja pa 73,5 %.

Na podlagi dobljenih podatkov lahko zaključimo, da je slovenski čebelji strup visoke kakovosti in vsebuje velik delež melitina. Šestnajst od petindvajsetih vzorcev, vključenih v raziskavo, je pri vizualni presoji barve in vsebnosti nečistoč prejelo najvišjo oceno. Ti vzorci so imeli tudi najvišjo vsebnost melitina, v povprečju 69,67 %. Vzorci z nižjimi ocenami glede barve in nečistoč so vsebovali manj melitina. Med raziskavo je bila opažena pozitivna povezava med vizualno oceno čebeljega strupa in njegovo vsebnostjo melitina.

Simon Golob
 
Svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja,
Čebelarska zveza Slovenije
Javna svetovalna služba v čebelarstvu