Rojenje je eden najmočnejših naravnih nagonov čebelje družine. V naravi pomeni razmnoževanje in preživetje vrste, v čebelarstvu pa pogosto izgubo pridelka, oslabitev družine in dodatno delo. Čebelar, ki rojenje pravočasno prepozna in ga usmeri, lahko iz težave naredi korist: ohrani pašne čebele, pridobi mlade družine in hkrati zmanjša pritisk varoj. Rojenja zato ne smemo razumeti le kot >>napako<< čebel. Gre za sporočilo družine, da je v panju porušeno ravnovesje med prostorom, zalego, številom mladih čebel, pašnimi razmerami in delovanjem matice.
Zakaj družina preide v rojilno razpoloženje?
Najpogostejši vzrok je utesnjenost. Spomladi se družina hitro razvija, matica povečuje zaleganje, mlade čebele se množijo, v panj pa prihajata nektar in cvetni prah. Če čebelar pravočasno ne doda prostora, se plodišče zapolni. Matica nima dovolj praznih celic za zaleganje, mlade čebele dojilje pa nimajo dovolj dela. Takrat se v družini začne spreminjati razpoloženje. Čebele manj gradijo, manj izletavajo, več jih poseda na bradi ali pred panjem, vnos se zmanjša, na satju pa se pojavijo matični nastavki in pozneje rojilni matičniki. Drugi pomemben vzrok je blokada matice. Do nje impede, kadar čebele ob močni in kratki paši hitro napolnijo plodiščne celice z nektarjem in cvetnim prahom. Na videz je družina močna in obetavna, v resnici pa matica izgublja prostor za zaleganje. Če se to zgodi tik pred glavno pašo, lahko čebelar izgubi najboljši del sezone. Na rojenje vplivajo tudi vreme, starost matice, dedna nagnjenost, slabo zračenje, pregrevanje panja in predolgo odlašanje s posegi. Pri kranjski čebeli je rojilni nagon lahko izrazit, zato mora biti čebelar spomladi še posebej pozoren.
Prvi znaki, ki jih ne smemo spregledati
Družina, ki se pripravlja na rojenje, pogosto spremeni vedenje. Pred panjem je več čebel, ki niso zares zaposlene. Izletavanje je šibkejše, kot bi pričakovali glede na moč družine in vreme. V panju je veliko mladih čebel, satje je polno, v plodišču pa zmanjkuje praznih delavskih celic. Najzanesljivejši znak so rojilni matičniki. Ko so ti že zaleženi ali pokriti, je družina v rojilnem razpoloženju. Takrat samo podiranje matičnikov navadno ni več zanesljiva rešitev. Čebele jih lahko obnovijo, čebelar pa z zamujenim pregledom izgubi roj.
Preventiva: prostor, mlada matica in pravočasen pregled
Najboljši način preprečevanja rojenja je pravočasno delo. Močni družini moramo pred glavno pašo omogočiti dovolj prostora v plodišču in medišču. To pomeni dodajanje satja, satnih osnov, pravočasno širjenje in sprotno razbremenjevanje premočnih družin. Pomembna je tudi kakovostna matica. Mlada, dobro zalegajoča matica dlje ohranja delovno razpoloženje družine. Starejše matice pogosteje zalegajo slabše, družina pa lažje preide v rojilno razpoloženje ali tiho menjavo. V obdobju hitrega razvoja naj bodo pregledi redni, vendar ne nepotrebno grobi. Čebelar mora pri vsakem pregledu preveriti tri stvari: ali ima matica prostor za zaleganje, ali ima družina prostor za med in ali se pojavljajo matični nastavki oziroma rojilni matičniki.
Ko je družina že premočna: odvzem zalege
Eden izmed učinkovitih ukrepov je odvzem dela pokrite zalege z mladimi čebelami. S tem zmanjšamo pritisk v panju, matici odpremo prostor, družini pa vrnemo delovno razpoloženje. Odvzeto zalego lahko uporabimo za narejence ali za izenačevanje šibkejših družin. Pri tem moramo paziti, da ne oslabimo družine tik pred pašo. Cilj ni >>kaznovati<< močne družine, ampak jo preusmeriti: manj čebel naj bo brez dela, več naj jih ostane v vlogi nabiralk. V nakladnih panjih lahko pri zelo močnih družinah uporabimo tudi postopek, pri katerem matico z enim do dvema satoma zalege pustimo v spodnjem plodišču, preostalo zalego pa odstranimo oziroma premestimo. Plodišče dopolnimo s praznim satjem in satnimi osnovami, nad matično rešetko pa dodamo medišča. Tako družini ustvarimo občutek novega začetka, podoben naravnemu roju, vendar brez izgube čebel.
Akumulator zalege: koristno, a zahtevno
Iz odvzete zalege lahko oblikujemo poseben panj z več sati pokrite zalege in mladimi čebelami. Takšen panj nekateri čebelarji imenujejo akumulator, ker v njem začasno zberemo večjo količino zalege in čebelje mase. Ta postopek je uporaben predvsem pri izkušenih čebelarjih. Ker se izletnice vrnejo v prvotni panj, v akumulatorju ostanejo predvsem mlade čebele. Zato mora čebelar poskrbeti za vodo oziroma krmo, sicer lahko pride do propadanja zalege. Po približno desetih do enajstih dneh lahko iz takega materiala oblikujemo narejence in jim dodamo mlade oplojene matice ali ustrezne matičnike. Prednost metode je, da hkrati razbremenimo gospodarske družine, pridobimo material za nove družine in ustvarimo prekinitev zaleganja, ki lahko pomaga tudi pri obvladovanju varoj. Slabost pa je, da zahteva natančen časovni načrt, dovolj opreme in dobro presojo moči družin.
Rojenje in varoje: priložnost za premišljeno ukrepanje
Varoje se razmnožujejo v pokriti zalegi. Kadar v družini nastane prekinitev zaleganja ali obdobje brez pokrite zalege, se del varoj znajde na odraslih čebelah in je bolj izpostavljen ukrepom čebelarja. Zato so umetni roji, narejenci, odvzem zalege in začasna prekinitev zaleganja lahko pomemben del celostnega obvladovanja varoj. To pa ne pomeni, da lahko opustimo spremljanje napadenosti. Čebelar mora redno preverjati naravni odpad varoj ali uporabiti druge zanesljive metode ocenjevanja. Zdravila se uporabljajo samo takrat, ko je to potrebno, in vedno v skladu z navodili veterinarja oziroma navodilom za uporabo. Posebej pomembno je, da se v času medenja gospodarskih družin ne zdravi, razen če to izrecno določi veterinar. Najboljši rezultati so doseženi, kadar čebelar kombinira apitehnične ukrepe, pravočasno zdravljenje po paši in zimsko zatiranje v obdobju brez zalege. Tako zmanjša pritisk varoj pred vzrejo zimskih čebel, kar je ključno za uspešno prezimitev.
Kaj naj si čebelar zapomni ?
Rojenja ne preprečujemo z enim samim posegom, ampak z dobrim spomladanskim vodenjem družin. Družina potrebuje prostor, delo in dobro matico. Ko se pojavi utesnjenost, mora čebelar ukrepati pred pojavom pokritih rojilnih matičnikov. Če rojenje zamudimo, izgubimo del pašnih čebel in pogosto tudi del pridelka. Če pa rojilni nagon pravočasno usmerimo, lahko dobimo močne gospodarske družine, kakovostne narejence in boljši nadzor nad varojami. Dobro čebelarjenje zato ni boj proti naravi čebel, ampak razumevanje njihovih nagonov. Čebele nam z rojenjem povedo, da je družina dosegla vrhunec razvoja. Naloga čebelarja je, da ta vrhunec ne izgubi v krošnji drevesa, ampak ga spremeni v med, zdrave družine in uspešno sezono.