Svetovni dan varnosti hrane, ki ga obeležujemo 7. junija, nas vsako leto opomni, da varna hrana ni samoumevna, ampak je rezultat skrbnega dela v celotni verigi. V čebelarstvu se ta veriga začne v naravi in konča v kozarcu medu na mizi našega kupca. Ker je med naravno živilo, je odgovornost vsakega čebelarja velika. Slovenski čebelarji uživajo zaupanje domačih in tujih potrošnikov, to zaupanje pa lahko obdržimo le tako, da je vsaka kapljica medu dokaz strokovnosti in doslednega upoštevanja higienskih standardov.
Temelj varne pridelave predstavlja natančno sledenje Smernicam dobre higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP. To ni le zakonska obveznost, temveč osnovno orodje za preprečevanje tveganj. Vse se začne pri čistih prostorih in opremi za točenje ter skladiščenje medu. Ti prostori morajo biti popolnoma zaščiteni pred škodljivci, kot so miši in mrčes, ter zgrajeni iz materialov, ki omogočajo enostavno čiščenje in razkuževanje. Enako pomembna je osebna higiena čebelarja, saj temeljito umivanje rok ter uporaba čistih oblačil med delom z živilom preprečujeta navzkrižno kontaminacijo.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi zdravstvenemu varstvu čebel. Uporaba zdravil mora biti izvedena izključno z registriranimi sredstvi ter strogo v skladu z navodili veterinarja in proizvajalca.
Nato je tu še obvladovanje fizikalno-kemijskih lastnosti medu, med katerimi je tudi pomembna vsebnost vode in stopnja HMF (hidroksimetilfurfural). Splošna zakonodaja dovoljuje do 20 % vode, vendar praksa kaže, da se tveganje za razvoj kvasovk in fermentacija medu močno poveča že nad 18,6 odstotka. Še strožje zahteve veljajo za čebelarje v shemah kakovosti Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, kjer je zgornja meja vsebnosti vode postavljena na maksimalno 18,6. Vrednost HMF, ki je kakovostni parameter medu ter se lahko s pregrevanjem medu pri previsokih temperaturah hitro poveča, pa po splošni zakonodaji ne sme preseči 40 miligramov na kilogram. Ob tem morajo biti čebelarji pozorni tudi na meritve električne prevodnosti, saj je ta parameter ključen za pravilno poimenovanje in deklariranje vrste medu – cvetlične vrste imajo namreč prevodnost pod 0,8 mS/cm, medtem ko gozdne vrste, z izjemo kostanjevega in lipovega medu, to vrednost presegajo.
Zadnji korak na poti do kupca sta čista in nepoškodovana embalaža in natančno označevanje. Vsak kozarec mora biti opremljen z etiketo, ki vsebuje vse predpisane podatke, in prelepko.
Skrb za varnost in kakovost pa se ne ustavi le pri medu, temveč velja za vse čebelje pridelke, kot so cvetni prah, propolis in matični mleček, saj vsak od njih tudi zahteva posebne pogoje ravnanja.
Varna hrana povsod in za vsakogar je cilj, ki ga lahko dosežemo le s stalnim izobraževanjem, spremljanjem novosti in odgovornim delom, s tem pa bomo zagotovili, da bo med slovenskega porekla na trgu ohranil svoj ugled ter ostal del tradicije, varnosti in kakovosti. Nenazadnje pa smo za varnost hrane odgovorni tudi potrošniki, in sicer z ustreznim ravnanjem z živili od trenutka njihove nabave do pravilne uporabe oziroma hranjenja doma.
Svetovalci za zagotavljanje varne hrane