| Cankarjev dom se kot eden od začetnikov urbanega čebelarstva v Sloveniji pridružuje praznovanju 9. svetovnega dneva čebel (20. maj), katerega glavni namen je ozaveščanje o pomenu čebel ter drugih opraševalcev za človeštvo, prehransko varnost, globalno odpravo lakote, varstvo okolja in biotsko raznovrstnost. Čebele so opraševalke večine rastlin ter pomemben člen naravnega ravnovesja in obstoja življenja na Zemlji. Slovenija je izjemno bogata z raznovrstnostjo čebel, do danes je bilo opaženih kar 564 različnih vrst. V Sloveniji je z zakonom dovoljeno čebelariti izključno z avtohtono kranjsko sivko (znanstveno ime Apis mellifera carnica).
V Cankarjevem domu so pred petnajstimi leti, 1. aprila 2011, na eno od strešnih teras prvi namestili t. i. nakladne panje in začeli z urbanim čebelarstvom. Pobudo je dal Franc Petrovčič, sodelavec Cankarjevega doma, ki je prejemnik odlikovanja Antona Janše III. in II. reda. Med, ki ga čebele pridelujejo na strehi CD, uspešno prestaja vsakoletne analize referenčnega laboratorija v Bremnu in je vključen v shemo višje kakovosti s certifikatom Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo (SMGO).
Vsakoletna medena bera v CD je odvisna od števila čebeljih družin in vremenskih razmer ob najbujnejšem cvetenju, običajno pa letno iztočimo dvajset kilogramov na čebeljo družino. Letos spomladi je v panjih na strehi CD sedem družin kranjskih čebel. Letošnje nepredvidljivo spomladansko vreme, od hude vročine do dolgotrajnega dežja in nižjih temperatur, vplivajo na razvoj in donos čebeljih družin, tako da podnebne oz. klimatske spremembe že nekaj let bistveno vlivajo na razvoj čebeljih družin.
Čebelnjak na strehi Cankarjevega doma se je v letu 2025 pridružil izbrancem, ki so osvojili priznanje Otrokom prijazen čebelnjak. Ponosni smo, da je naš prostor prepoznan kot varen in primeren za otroke ter da lahko s tem prispevamo k izobraževanju in ozaveščanju najmlajših o čebelarstvu in pomenu čebel za okolje. Vzgoja mladih je med ključnimi nalogami Cankarjevega doma, ki s svojim programom skrbi za kakovostno kulturno in umetniško ponudbo ter izobraževanje, ozavešča pa tudi o pomenu sobivanja z naravo, ohranjanju okolja in narave, trajnostnega razvoja ter blaženja škodljivih vplivov na okolje z razstavami in drugimi prireditvami.
Program Cankarjevega doma ob 9. svetovnem dnevu čebel in 15. obletnici čebelarjenja v Cankarjevem domu v sredo, 20. maja 2026
Za zaposlene v Cankarjevem domu Ob 9. uri Cankarjev slovenski zajtrk v Veliki sprejemni dvorani. Postregli bomo s Cankarjevim medom, kruhom in medeno limonado.
Ob 10. uri v Veliki sprejemni dvorani – nagovor generalnega direktorja Jureta Novaka ob 15-letnici čebelarjenja v Cankarjevem domu, ki mu bo sledila kratka predstavitev našega čebelarja Francija Petrovčiča o urbanem čebelarjenju, panjih na strešni terasi CD, izzivih, rezultatih in še čem.
Za zaposlene v Cankarjevem domu in zunanje obiskovalce Ob 11. in 17. uri Ogled panjev na strehi Cankarjevega doma Vodi Franc Petrovčič, čebelar CD Zbirni prostor pri recepciji CD, vhod s Prešernove ceste Prijave: zvezdana.lazar@cd-cc.si
Na strehi Cankarjevega doma čebele sobivajo s kulturo že petnajst let in tako smo med prvimi urbanimi čebelarji v Sloveniji. Cankarjev med je visoke kakovosti s certifikatom Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Cankarjev dom je član Čebelje poti v Ljubljani, ki jo je leta 2015 zasnovala ter jo danes vodi in nadgrajuje Mestna občina Ljubljana.
Društvo Urbani čebelar in ljubljanska Čebelja pot
Cankarjev dom je eden od pobudnikov društva Urbani čebelar, ki skrbi za uveljavljanje, izobraževanje in odgovorno ravnanje s čebelami v mestu, ter član Čebelje poti v Ljubljani, ki jo je leta 2015 zasnovala ter jo danes vodi in nadgrajuje Mestna občina Ljubljana, ta pa z različnimi dejavnostmi in programi (poznejšo košnjo in sajenjem dišavnic ter avtohtonih medovitih rastlin in dreves, spremljanjem divjih opraševalcev, Azilom za roje in pedagoškim programom API vrtec) ter dejavnim vključevanjem članov omogoča blaginjo čebel v mestu in pomaga širiti glas o pomenu čebel v našem ekosistemu.
O svetovnem dnevu čebel
Generalna skupščina OZN je decembra 2017 podprla predlog Slovenije in 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Leta 2014 je predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč dal pobudo, da bi Organizacija združenih narodov 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Država Slovenija je enotno pobudo podprla in tako je generalna skupščina OZN 20. decembra 2017 sprejela resolucijo o 20. maju kot svetovnem dnevu čebel. Pobudo je leta 2015 v Južni Koreji soglasno podprla tudi svetovna čebelarska organizacija Apimondia (Mednarodna zveza čebelarskih organizacij).
20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–73), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in v tistem času enega največjih strokovnjakov za to področje. Anton Janša je bil prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu; Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju. Poznan je postal še pred svojo smrtjo leta 1773. Po 1775 so morali vsi državni čebelarski učitelji učiti čebelarstvo po njegovi metodi poučevanja.
Populacija čebel in drugih opraševalcev se alarmantno zmanjšuje
Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacija čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšuje, zaradi česar so čebele in drugi opraševalci vse bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel ter drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Čebele potrebujejo čist zrak, vodo in čisto okolje v širšem smislu. Za divje opraševalce – čmrlje, čebele samotarke, muhe trepetavke, metulje ter nekatere hrošče in ose – ki opravijo več kot polovico opraševanja, a jih ogrožajo pomanjkanje hrane, izguba gnezdišč, pesticidi in podnebne spremembe, skrbijo v slovenskem Društvu Čmrljica. Glavni namen društva je ozaveščanje o pomenu, pestrosti, ogroženosti in varstvu opraševalcev. Njihovo ohranjanje je ključno za biotsko pestrost in prehransko varnost.
Slovenija po številu čebelarjev v svetovnem vrhu
Slovenija se po številu čebelarjev na prebivalstvo uvršča v sam svetovni vrh; vsak dvestoti prebivalec je čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Kar tri odstotke vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot štiri tisoč petsto panjev, deluje na območju Mestne občine Ljubljana. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, leta 2011 pa je med prvimi državami članicami EU prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov na ozemlju države.
22. aprila 2024 je bil na volilni skupščini Evropske čebelarske zveze (EBA) za prvega predsednika omenjene organizacije, ki ima sedež v Sloveniji, izbran predsednik slovenske čebelarske zveze Boštjan Noč. Med cilji Evropske čebelarske zveze je razvoj učinkovitih postopkov za popolno izločitev ponarejenega medu na evropskem trgu.
Čebele imajo v naravi pomembno vlogo tudi za obstoj človeštva. V Sloveniji se njihovega izjemnega poslanstva ljudje dobro zavedajo, zato je čebelarstvo močno zasidrano v slovensko tradicijo.
Trajnostni cilji Cankarjevega doma
Cankarjev dom sledi 11. cilju trajnostnega razvoja OZN ter s sajenjem medovitih rastlin, urbanim čebelarstvom, vzdrževanjem parkovnih površin Parka Sveta Evrope z dvesto let starimi drevesi krepimo idejo o trajnostnih mestih in skupnostih. Čebele oprašujejo tri četrtine vrst svetovnih poljščin ter ustrezajo glavnim karakteristikam Agende 2030 za trajnostni razvoj, prehranjevanje ljudi in skrb za planet. Opraševalci imajo ključno vlogo ob pomoči pri prehranjevanju rastočega števila svetovnega prebivalstva na trajnostni način ter ohranjanju biotske raznovrstnosti in živahnega ekosistema.
Trajnostno tudi na mikroravni
Pri trajnostnem delovanju verjamemo, da lahko že z majhnimi koraki dosežemo pomembne skupne cilje, zato smo se letos drugič v Cankarjevem domu pridružili praznovanju Svetovnega dneva Zemlje, največjega globalnega dogodka za ozaveščanje in ukrepanje v zvezi s ključnimi okoljskimi vprašanji, ki poteka pod sloganom »Naš planet, naša moč«. Letošnja tema je bil Svetovni poziv k podnebnim ukrepom.<> Tokrat smo za zaposlene izvedli izmenjevalnico rastlin, med zaposlene in obiskovalce razdelili 1000 litrov komposta. Izvedli smo predstavitev drevesnih vrst v Parku Sveta Evrope z dr. Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani in projekcijo filma Agathin almanah, projekciji katerega je sledil pogovor z doc. dr. Primožem Simončičem z Gozdarskega inštituta Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo. Redno za zaposlene prirejamo trajnostni dogodek Cankarjeva izmenjevalnica, na kateri zaposleni menjajo uporabne stare predmete in stvari. Cankarjeva izmenjevalnica je trajnostni projekt, ki temelji na pošteni menjavi, krepitvi solidarnosti, spoštovanju narave; je prostor za širjenje zavesti o pomenu ponovne uporabe, odgovornosti do soljudi in okolja. Predmete, ki ne najdejo novega lastnika, odpeljemo na center druge rabe. V Cankarjevem domu spodbujamo zaposlene, da prihajajo v službo s kolesom. Cankarjev dom se je s kolesarsko ekipo zaposlenih Cankar je zakon priključil nacionalni pobudi Polni zagona Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, IPoP – Inštituta za politike prostora, Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. V Cankarjevem domu se skupaj z izbranima gostincema, Jezeršek in Vivo catering, dogovarjamo glede viška hrane na dogodkih, ker želimo zmanjšati delež zavržene hrane. Višek hrane po dogodkih razdelimo zaposlenim, gostom, namenimo ga v dobrodelne namene (Karitas Ljubljana). Skupaj dokazujemo, da je mogoče tudi dogodke organizirati »hranozavestno«. Količina promocijskega materiala, kot so transparenti, se je v zadnjih šestih letih zmanjšala za polovico, sedanjega pa recikliramo. Iz starih plakatov izdelujemo blazine in druge izdelke z oznako »Novo življenje star’ga plakata«, ki so postali stalnica na dogodkih v parku. V naši trgovini ponujamo unikatne predmete, razvite v sodelovanju z lokalnim gospodarstvom, ki so plod slovenskega znanja. V upravljanje nam je bil zaupan Park Sveta Evrope, ki z zaščitenimi drevesi predstavlja slovensko naravno dediščino in deluje kot »tovarna kisika« v gosto naseljenem urbanem območju. V parku je deset drevesnih vrst, malo manj kot polovica dreves se ponaša s častitljivo starostjo več kot dvesto trideset let. Zeleno okolje Parka Sveta Evrope vključujemo v naše prireditve, saj je to prizorišče dogodkov na prostem – od predavanj in koncertov do sprejemov – ter eno od prizorišč festivala otroške knjige in Jazz festivala Ljubljana. Cankarjev dom se je v letošnjem letu priključil podjetjem, zavodom in drugim organizacijam, ki s pridobitvijo certifikata Voda iz pipe spodbujajo k varovanju vodnih virov in skrbi za okolje. S pridobljenim certifikatom se je Cankarjev dom zavezal, da bo v svojih prostorih in na dogodkih, kjer je to mogoče, namesto vode v steklenicah ali plastenkah ponujal vodo iz pipe. Glede na dejstvo, da Cankarjev dom letno obišče skoraj pol milijona obiskovalcev, letno se zvrsti več kot dva tisoč petsto dogodkov (v povprečju šest dnevno), gre za pomembno in veliko, a hkrati nujno odločitev. V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je obiskovalcem na voljo pitnik, s katerim želimo zmanjšati porabo ustekleničene vode, ker ustvarja odpadke ter porablja energijo za proizvodnjo in prevoz. Spodbujamo uporabo lastnih steklenic oziroma plastenk za večkratno uporabo ter s tem zdrav in trajnosten način življenja.
Zvezdana Lazar, Cankarjev Dom
|