Sestanek Platforme za med se je zaključil s političnim zastojem

Sestanek Platforme za med se je zaključil s političnim zastojem; EBA zahteva usklajeno domačo sledljivost in nujno reformo za zaščito integritete trga

BRUSELJ, 6. maj 2026 – Zadnji sestanek Platforme za med se je danes zaključil v znamenju obsežnih razprav, a s kritičnim pomanjkanjem izvedljivih rezultatov. Čeprav je srečanje omogočilo izmenjavo mnenj, Evropska čebelarska zveza (EBA) ugotavlja, da različni interesi deležnikov in vztrajno nerazumevanje temeljne globine trenutne tržne krize še naprej ovirajo napredek.

EBA predvsem poudarja, da je trenutna pogostost sodelovanja nezadostna; za učinkovito obvladovanje tempa krize sta potrebna več kot dva spletna sestanka letno.

Poleg tega se tehnične razprave nadaljujejo brez rešitev; konkretno se je ponovno odprla razprava o invertazi, pri čemer so deležniki predstavili različna mnenja, ki niso privedla do nobenih konkretnih zaključkov ali enotnih tehničnih standardov.

Kritično je, EBA z zaskrbljenostjo izpostavlja, da v postopku sploh niso razpravljali o problematiki ponarejenega medu. EBA zatrjuje, da brez vzpostavljenih mehanizmov za preverjanje pristnosti medu in brez strogega nadzora na mejah, tako potrošniki kot čebelarji ostajajo popolnoma nezaščiteni pred goljufijami.

EBA izraža priznanje združenju Copa-Cogeca za njihovo predstavitev o sledljivosti. Njihov prispevek kaže na jasno usklajenost s tehničnim pregledom znanstvenega odbora EBA o sistemskih grožnjah integriteti trga z medom, kar poudarja skupno skrb primarnih proizvajalcev.

Da bi prešli od administrativne teorije k funkcionalnemu izvajanju, EBA predlaga dvostopenjsko strategijo, osredotočeno na takojšnjo domačo stabilizacijo in strog mednarodni nadzor.

1) Raven države: Vzpostavitev tržnega sidra

EBA zagovarja stališče, da mora Evropska unija dati prednost izvajanju usklajenega in obveznega okvira sledljivosti za domači med. Robusten domači sistem je bistven pogoj za reševanje kompleksnosti svetovnega trga.

  • Takojšnja uporaba: Sistemi sledljivosti za domači med že delujejo v več državah članicah in so pripravljeni na takojšnjo uskladitev na ravni celotne EU.
  • Temelj za integriteto: S popolnim upoštevanjem proizvodnje v EU organi vzpostavijo “tržno sidro”. To omogoča identifikacijo neskladij v uvoznih količinah in zagotavlja podatke, potrebne za učinkovitejšo detekcijo morebitnih goljufij.
  • Zaščita deležnikov: Enoten domači okvir služi zaščiti potrošnikov in čebelarjev z zagotavljanjem transparentnosti in preverljivosti notranjega trga.

2) Mednarodna raven: Varovanje meje z “pravnim orožjem”

Za uvoženi med EBA predlaga naslednje obvezne ukrepe, ki bodo zagotovili, da sledljivost postane funkcionalno orodje pregona in ne le birokratska vaja:

  • Finančna sledljivost: Obvezna predložitev celotne verige računov nazaj do prvotne točke nabiranja na mejnih kontrolnih točkah (BCP), da se odpravi pomanjkanje preglednosti, ki trenutno prevladuje v prostotrgovinskih conah.
  • Okrepljen nadzor: Bistveno povečanje carinskega nadzora v prostotrgovinskih conah, da se prepreči nedovoljeno mešanje.
  • Integriteta certificiranja: Prepoved organom tretjih držav, da bi izdajali nove certifikate TRACES ali zdravstvena potrdila na podlagi predelave. Filtriranje, mešanje in prepakirno ne predstavljajo “bistvene preobrazbe”, zato mora prvotno poreklo ostati edina pravna referenca.
  • Imenovanje EURL: Takojšnje sprejetje delegiranih aktov za imenovanje referenčnega laboratorija EU (EURL) v skladu z Uredbo o uradnem nadzoru.
  • Javne analitske zbirke podatkov: Razvoj javne baze podatkov NMR, da se zagotovi neodvisnost zavezujočih metod testiranja od zasebne programske opreme in lastniških interesov.

 

Zaključek: Brez teh predlaganih specifičnih zakonodajnih orodij, politične volje za ukrepanje v skladu z obstoječo zakonodajo in osredotočenosti na testiranje pristnosti, bo sledljivost ostala zgolj administrativna vaja. EBA poziva k odločnemu premiku k sistemu, ki nudi resnično zaščito za dolgoročno sposobnost preživetja evropskega čebelarskega sektorja in zaščito potrošnikov. Opozorili bi, da sledljivost do države izvora sama po sebi ni dovolj brez dokazov, da je bil v državi izvora dejansko točen med, in ne sladkorni sirup.

Dr Nik Lupše,

Vodja znanstvenih odborov EBA