Čebela po svojem naravnem nagonu zgodaj zasluti bližajočo se zimo. Vzporedno z upadajočo pašo tako matica že v juliju pojenjuje z zaleganjem, čebele delavke pa v avgustu preženejo trote, da ti po nepotrebnem ne trošijo hrane, s katero je treba varčevati za dolgotrajno zimo. Obseg celotnega čebeljega gnezda se skrči v tisti del panja, v katerem nameravajo čebele prebiti zimske mesece. Vse špranje in reže v stenah panja so skrbno zadelale s smolo ali zadelavino, da ni prepiha.
Vesten čebelar, ki vse to vidi in ve, čebele pri teh njihovih prizadevanjih podpira ter jih pravočasno in čim bolj oskrbi za zimo. Dober čebelar si mora biti na jasnem, koliko in katere čebelje družine bo obdržal čez zimo. Preveliko število ni priporočljivo, boljše je prezimiti manj družin, a tiste dobre, kajti vsaka čebelja družina namreč ni primerna za prezimovanje. Prešibka družina ne vzdrži hude ali dolge zime.
Naloga vseh čebelarjev v tem času je, da pravočasno ukrepamo v smislu navedenih zahtev in da po potrebi dopolnimo vse morebitne pomanjkljivosti. V ta namen moramo pregledati vse čebelje družine, kar je osnova uspešnemu zazimljenju. Ko listamo sat za satom, ni nujno, da v vsakem primeru poiščemo matico. Njeno kakovost itak presojamo zlasti pa zalegi, po številčnosti družine, po letnem donosu, mirnosti čebel in po zapiskih, ki smo jih delali tekom čebelarske sezone. Družino je treba natančno pregledati. S tem pa nikakor nočem reči, da je treba čebelje gnezdo popolnoma razstaviti ali sleherni panj prebrskati do zadnjega kotička. To je namreč pogosta napaka čebelarja-začetnika, katere pa se moramo ogibati. S takim pretiravanjem prvič motimo čebele pri njihovem delu. Drugič pa si v času, ko ni paše lahko kaj hitro nakopljemo ropanje, ki spada v čebelarjenju med najhujše nadloge.
Neprimerno satje ob tej priliki odstranimo in ga nadomestimo z boljšim, bodisi iz medišča, bodisi iz rezerve. Dodajamo ga h kraju gnezda, ob stranske stene, nikakor pa ne v sredino, da ne razdvojimo zalege. Ta mora ostati vedno skupaj v svojem stalnem naravnem redu. Jedro ali težišče gnezda je navadno bolj pri sredi. Nikakor ne pustimo v sredini gnezda deviškega satja, ker ga čebele ne bodo zasedle in je tako čebelja gruča razdeljena. Nasilnih posegov v naravni red čebeljega gnezda se vedno ogibajmo, posebno kasneje v jeseni ! Pozabiti ne smemo tudi na pravilno razporejeno hrano v panju.
Pri pregledu včasih naletimo na grbasto zalego, znak trotovca, kateremu zdaj ni več mogoče pomagati. Vse čebele trotovcu pred mrakom ometemo na brado srednje močnega panja, vso primerno satje pa porazdelimo po drugih panjih. Šibkih družine ne združujemo skupaj, ampak jih ometemo po istem postopku kot trotovca. Če imamo v šibki družini dobro matico in bi nam jo bilo žal, takšno čebeljo družino skušamo ohraniti kot rezervno družino. Z ločilno desko čebele utesnimo na manjši prostor, v katerem se pozimi bolje upirajo mrazu. Vendar morajo v tem primeru dobro zasedati vsaj pet satov.
V tem času moramo tudi nakrmiti čebele za zimo. Kdaj začeti s krmljenjem nam bo najbolj pokazala tehtnica. Ta se ne sme zniževati, če pa se to vendarle dogaja, moramo tako družino intenzivneje krmiti. Čebelam dodajamo sladkorno raztopino, ki jo napravimo tako da 3 dele sladkorja raztopimo v 2 delih vode. Zelo pomembno je, da krmljenje izvajamo proti večeru ali v mraku in da krmimo vse čebelje družine hkrati.
Čebeljo družino naenkrat nakrmimo s do 2 litra sladkorne raztopine, kajti večjih količin čebelje žleze ne bi mogle prenesti, postopek pa ponovimo 5 krat do 6-krat. Kolikšno količino zimske zaloge naj bi imela čebelja družina je odvisno od velikosti panja in načina prezimovanja. Zaloga hrane mora zadostovati do konca marca prihodnjega leta. Presežek hrane bomo uporabili za izdelavo narejencev ali jo bomo dali družini, ki ji je primanjkuje. Tako naj bi AŽ panj imel 12 -15 kg, LR panj pa 20 -25 kg zimske zaloge.
Naslednji pregled in vsa čebelarska opravila, ki mu slede, skušamo izvesti v hladnem ali deževnem vremenu. Nevarnost ropanja je namreč tolika, da panjev sploh ne kaže odpirati. Žrela morajo biti ves čas priprta vsaj na polovico, v kočljivih primerih pa še več . Le tako bomo z dobro pripravljeni čebeljimi družinami dočakali najpomembnejše opravilo pri čebelah – zimsko zatiranje varoj.
Vlado Auguštin