Zakaj je med boljši od sladkorja?

10.12.2018 13:47:02
Ekonomika
Sestava in lastnosti medu
Med je povsem naravno živilo. Vsebuje okrog 200 različnih snovi. V glavnem je koncentrirana vodna raztopina ogljikovih hidratov, med njimi fruktoze, glukoze, saharoze, maltoze in drugih sladkorjev. Ogljikovi hidrati predstavljajo 95 % suhe teže medu, največ od tega pa je fruktoze in glukoze, ki za človeka predstavljata dober vir energije. Povprečna energijska vrednost medu je 321,4 kcal/100 g. Kljub temu, da vsebuje veliko sladkorjev, je cenjen v prehrani ljudi, saj vsebuje tudi beljakovine, encime, organske kisline, aminokisline, maščobe, vitamine, minerale, ter fenolne snovi, ki spadajo med antioksidante. Antioksidanti naj bi preprečevali nastanek rakavih obolenj, raznih vnetij, preventivno naj bi delovali pred procesi staranja. Svež med ima podobno antioksidativno učinkovitost kot nekatero sadje in zelenjava. Vsebnost teh sestavin variira glede na botanično in geografsko poreklo medu. Od slovenskih medov imajo najvišjo antioksidativno učinkovitost hojevi medovi, sledijo smrekovi, gozdni, kostanjevi, cvetlični, lipovi in nazadnje akacijevi.
 
Lastnosti in kakovost medu so odvisni od izvora nektarja, zrelosti medu, klimatskih pogojev, sezone, sestave tal, načina in pogojev pridelave in shranjevanja kot tudi od čebelarske prakse. Nekatere sestavine so posledica zorenja medu, nekatere dodajo čebele, izvor nekaterih pa so rastline. Med istega botaničnega porekla se razlikuje, zaradi klimatskih razlik in različnega geografskega porekla. Že majhne spremembe v količini naštetih organskih in rudninskih snovi spremenijo barvo, vonj in okus. Od tod potem toliko različnih vrst medu od svetlega do temnega z vsemi njihovimi značilnostmi.
 
Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele nabirajo medičino oz. mano. V Sloveniji so to predvsem akacija, lipa, smreka, hrast, kostanj, hoja, oljna ogrščica, ajda…. In od tod tudi toliko različnih vrst medu: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, regratov,… 
 
Uporaba medu
Med se večinoma uporablja kot nepredelano živilo, uporablja pa se tudi v živilsko predelovalni industriji kot sladilo. Uporabljajo ga tudi zaradi okusa in viskoznosti, predvsem pri proizvodih, ki temeljijo na žitaricah.  
 
Zaradi enkratne sestave se prebava medu pri človeku razlikuje od prebave drugih vrst sladkorjev. Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje, ki jih naše telo lahko direktno izkoristi. Če ga primerjamo z belim sladkorjem, ima med manjši vpliv na količino glukoze v krvi, in to predvsem zaradi visoke vsebnosti fruktoze.
 
Raznolikost medu lahko s pridom izkoristimo pri pripravi raznovrstnih jedi in napitkov. Za vsak okus lahko kaj najdemo. Uporabimo ga lahko za zajtrk, malico, večerjo pa tudi pri pripravi kosila je uporaben. Z medom lahko nadomestimo sladkor, ki ga uporabljamo v naši prehrani ali ga uporabimo kot dodatek glavnim jedem. Sladkanje čaja z medom je stara navada, z njim pa lahko sladkamo tudi kavo, šabeso, ledeni čaj, smutije, limonado, mlečni riž, razne kaše, sladoled, sadne solate…Poleg tega, da si med zjutraj namažemo na kruh, ga lahko dodamo tudi v kosmiče, si pripravimo skutni namaz z medom, ali namaz z medom in kakavom, kislo smetano z medom,  dodamo ga lahko v jogurt, ali si pripravimo palačinke z medom. Poda se pri pripravi piščančjih, divjačinskih in azijskih jedeh. Tudi omake, prelivi, marinade in zelenjava dobijo z dodatkom medu posebno aromo. Nepogrešljiv je seveda pri pripravi slaščic. Uporabimo lahko recepte za navadni sladkor, pri tem pa moramo upoštevati, da je slajši kot navadni sladkor in da vsebuje več vode, zato vzamemo malo manj medu, kot je predpisanega sladkorja, količino tekočine v receptu zmanjšamo za ¼ teže dodanega sladkorja. Pečemo pri malo nižji temperaturi, da preprečimo prekomerno porjavitev peciva. Med veže nase vlago, zato ostane pecivo z medom dalj časa sveže in zmanjšuje drobljenje peciva.
 
Pri pripravi jedi iz medu je potrebno upoštevati tudi njegovo aromo. V splošnem je za svetlejše vrste medu značilna mila, nežna aroma, temnejše vrste pa imajo močnejšo aromo. Zato bomo za slajenje nežnih jedi, kjer ne želimo, da prevladuje okus medu, uporabili nežen akacijev med, v golaž bomo dodali temen gozdni med, medenemu pecivu pa bo odlično aromo dal kostanjev med. Medu pri peki in kuhi ne uporabljamo zaradi njegovih zdravilnih lastnosti, ampak predvsem zaradi njegove arome. Če je le možno ga dodamo na koncu kuhanja, da ohranimo več sestavin.
 
Razlika med belim sladkorjem in medom je več kot očitna. V belem sladkorju je le disaharid saharoza, ki se razkroji v glukozo in fruktozo in nič drugega. V medu so tudi sladkorji, pa še druge snovi, skoraj vse, kar vsebuje in potrebuje človeško telo, zato ima med posebne lastnosti, ne samo sladkost. In ne nazadnje: pri proizvodnji sladkorja se uporabljajo različne kemikalije, v nasprotnem primeru pa je med popolnoma naraven proizvod čebel, ki mu ničesar ne dodajamo niti ne odvzemamo, ne vsebuje nobenih konzervansov, vsebuje pa antioksidante in deluje protimikrobno. Naša novoletna zaobljuba bi lahko bila bolj zdrav način življenje - v vsakdanji prehrani zamenjamo med za sladkor.
 
Za začetek lahko pripravimo preprost osvežilni in krepčilen napitek limonado z medom. Iztisnemo sok polovice limone, dodamo kozarec tople vode in žlico medu ter dobro premešamo. Napitek bo še izdatnejši, če ga bomo uživali na tešče.

mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka za varno hrano

Članek smo posredovali lokalnim in ostalim medijem.