Dan apiterapije v Mariboru in Zagrebu

30.11.2018 13:28:13
Varna hrana
 
V soboto 10. novembra je že tradicionalno v Mariboru potekal dan apiterapije. Letos sta bili osrednji predavateljici članici hrvaškega apiterapevtskega društva.
Po začetnih pozdravih je svetovalka za ekonomiko Tanja Magdič predstavila novosti s področja dopolnilnih dejavnosti in apiterapije. Po spremembi uredbe o dopolnilnih dejavnosti z letošnjega junija je možno k okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji v ustreznem urejenem čebelnjaku izvajati medeno masažo ter sproščanje z zrakom iz čebeljega panja, čebelarji pa lahko svojim uporabnikom tudi svetujejo o uporabi čebeljih pridelkov za krepitev zdravja, pri tem pa morajo seveda upoštevati pogoje, ki veljajo za dopolnilne dejavnosti.

Zdravnica Zrinka Franić se med drugim se ukvarja z alergologijo in imunologijo, prihaja pa iz čebelarske družine, spregovorila nam je o apiterapiji in bolezni prebavil. Poudarila je, da je apiterapija dodatna metoda zdravljenja, osnovne terapije, ki nam jo je predpisal zdravnik pa ne smemo opustiti. Apiterapija je uporabna pri večih boleznih prebavil. Med lahko uporabimo kot vodno raztopino, lahko žvečimo medeno satje, propolis lahko uporabimo kot vodno raztopino, oralno ali lokalno. Od medu je v primeru bolezni prebavil najbolj primeren kostanjev. Propolis uporabimo pri pojavu aft v ustih, kariesu. Pri kariesu je uporaben tudi med. Pri slabem zadahu pomaga žvečenje medenega satja in mazanje ustne votline z 1 do 2 % propolisovo tinkturo. Tudi pri paradontozi pomaga žvečenje medenega satja in redno mazanje s propolisom. Pri herpesu pomaga propolis, pri gastritisu se poleg terapije, ki jo predpiše zdravnik uporabi še terapija z medom in propolisom. V primeru ranic v sluznici prebavnega trakta uporabljamo cvetni prah ali kostanjev med raztopljen v vodi ter 20 % vodni ali alkoholni ekstrakt propolisa vsak dan pred obrokom. Pri gastroenteritisu, vnetju sluznice želodca ter tankega in debelega črevesja, uporabimo mešanico male žlice cvetnega prahu in velike žlice medu trikrat dnevno. Pri rehidraciji organizma vzamemo 15 ml medu, 285 ml vode, ščepec soli. V primeru bolezni jeter nam med, propolis, cvetni prah in matičnih mleček predstavljajo dober vir hranljive snovi. Uživanje medu nadomešča izgubljanje rezerv glikogena v jetrih. Matični mleček izboljša metabolizem, veča apetit, izboljšuje delovanje endokrinega sistema. Uživamo ga 250 mg dvakrat dnevno pred obrokom 1-2 meseca. Uživamo lahko tudi mešanico 50 g medu, 100 mg cvetnega prahu, 20 mg matičnega mlečka trikrat dnevno pred obrokom. Dve žlici cvetnega prahu pokrijejo dnevno potrebo po aminokislinah. 100 g cvetnega prahu ima toliko aminokislin kot pol kilograma govedine ali sedem jajc. Cvetni prah je tudi poln vlaknin in deluje kot prebiotik za črevesno mikrofloro, 100 g cvetnega prahu pokriva 50 % potrebo organizma po vlakninah.
Dr. Gordana Hegić predsednica hrvaškega apiterapevtskega društva nam je predstavila čebelje pridelke kot funkcionalno prehrano. Med pomaga pri obrambnih sposobnosti organizma, izboljšuje apetit, sodeluje pri metabolizmu glukoze in fosforja, stimulira proizvodnjo hemoglobina, pomaga pri ranah, ker se raztopi v ustih, ga želodec lažje sprejme. Če pojemo eno žlico medu dnevno, živimo eno leto dlje, možnost srčnih in možganskih kapi je manjša. Poropolis pospešuje regeneracijo tkiva in jača imunski sistem, deluje proti marsikaterim virusom in bakterijam. Cvetni prah pospešuje nastanek belih in rdečih krvnih telesc, vpliva na plodnost, ščiti pred srčno aritimijo, izboljšuje razpoloženje, pomaga pri obolenjih prostate. Matični mleček blaži posledice menopavze, normalizira rast otrok, pospešuje nastajanje krvi, zmanjšuje škodljiv holesterol, ščiti jetra, blaži težave povezane s srcem, jetri in želodcem.

V nadaljevanju nam je predstavila tudi uporabo čebeljih pridelkih za nego kože. Med kožo vlaži, neguje, jo hrani, ščiti pred glivicam, bakterijam, blaži vnetne procese, preprečuje prehitro staranje. Uporablja se pri opeklinah, ranih, ekcemih, herpesu, luskavici,…Vosek se že od nekdaj uporablja za zdravljenje ran in kožnih bolezni in je obvezna sestavina vsakega naravnega mazila. Vsebuje veliko vitamina A in F. Propolisova krema zelo pomaga pri opeklinah, zaradi protivnetnega delovanja pospešuje celjenje ran. Matični mleček vpliva na proizvodnjo kolagena v fibroblastih kože. V današnjem času nenaraven način življenja, onesnaženo okolje vpliva tudi na našo kožo, čebelji pridelki pa so naravna sredstva, ki povečujejo tonus kože.

Za konec je drr. Matjaž Deželak iz Medexa predstavil njihovo preliminarno raziskavo o lastnostih kostanjevega medu. Ugotovili so, da se slovenski kostanjev med bistveno loči od ostalih botaničnih tipov glede na vsebnost nekaterih antioksidantov in spojin, ki absorbirajo ultravijolično svetlobo. Nadaljnje raziskave bodo usmerjene v identifikacijo teh biomarkerjev slovenskega kostanjevega medu. Pričakujejo vsaj potrditev že znanih kostanjevih biomarkerjev, ali celo identifikacijo povsem novega biomarkerja, značilnega izključno za slovenski kostanjev med.
 
S simpozijem se spomnimo dr. Filipa Terča, ki je s piki čebel zdravil bolnike v Mariboru, zato simpoziji o apiterapiji tudi potekajo v Mariboru. Dvakrat letno se simpatizerji apiterapije zberejo in napolnijo predavalnico Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.

V oktobru (20.10.2018) je potekal tudi simpozij apitearpije v Zagrebu, kjer smo Slovenci predstavili apiterapijo v Slovenijo. Iva Karnik je predstavila izdelke iz čebeljih pridelkov ter lastnosti osnovnih čebeljih pridelkov, Zrinka Franić, dr. med. je predstavila reakcije po pikih čebel ter prvo pomoč pri tem. Zelo zanimivo je bilo tudi predavanje uporabe apifito kozmetike pri živalih, predvsem pri žuljih psi, ki zelo veliko ležijo. Danijela Đurak pa je predstavila edukativni urbani čebelnjak, ki ga imajo na obrobju mesta Zagreba oskrbujejo otroci in mladostniki iz popravnega doma, odvisniki v procesu odvajanja, kaznjenci,.. in na ta način prispevajo nekaj s skupnosti.  S predstavniki Hrvaškega apiterapevtskega društva smo stkali prijateljske vezi in verjamemo, da se s povezovanjem in deljenjem izkušenj lahko drug od drugega marsikaj naučimo.

Andreja Kandolf Borovšak

Fotografije