III. Poklukarjevi dnevi – napredek čebelarstva zadnjih 25 let je zavidljiv

17.10.2018 10:54:43
Tajništvo
Nova znanja in spoznanja, ki jih je v začetku oktobra na 3. znanstvenem posvetu o čebelah in čebelarstvu – Poklukarjevih dnevih – predstavilo 22 referentov iz Slovenije in tujine kažejo, da je in bo čebelarjenje v našem in širšem evropskem prostoru še bolj zahtevno. Po eni strani zaradi podnebnih sprememb, po drugi zaradi novih bolezni in škodljivcev, po tretji spet zaradi vse bolj negotovih čebeljih paš.
Če k temu dodamo še pomanjkljiv posluh države za financiranje aplikativnih raziskav, bo treba še marsikaj postoriti, da bo čebelarstvo izpolnjevalo enega ali oba od glavnih motivov za dejavnost. Da bo v primeru ljubiteljstva čebelarjenje privlačno, v primeru gospodarske dejavnosti pa tudi donosno. Še bolje pa oboje skupaj.
Referenti so svoje izsledke predstavili v štirih sklopih. V prvem so se ozrli v čebelarsko zgodovino, kjer se je Marjan Papež dotaknil pomembnega dokumenta – Predlog razvojnega projekta »Obnova in razvoj slovenskega čebelarstva«, – ki je v veliki meri botroval dinamičnemu razvoju čebelarstva v zadnjega četrt stoletja.
O promociji čebelarstva sta govorila prispevka dr. Petra Kozmusa o svetovnem dnevu čebel in Mateja Mandlja o hiši kranjske čebele v Višji gori. Možnosti prenosa znanj v prakso skozi novoustanovljeno Slovensko čebelarsko akademijo je predstavila Damjana Grobelšek.
Da je sedaj čebelarstvo brez dvoma del kmetijstva, (kar pred dobrimi petindvajsetimi leti ni bilo), je dokazala predstavitev Darje Šolar, mlade prevzemnice čebelarske kmetije, ki je dejavnost razširila ob sofinanciranju s sredstvi skupne kmetijske politike. Mojca Korošec je predstavila izsledke o zaznavi arom medu med mladimi potrošniki; o ugotavljanju parametrov kakovosti medu je spregovoril Matjaž Deželak; o pridobivanju matičnega mlečka sočasno ob vzreji matic pa Špela Zarnik.
Del posveta se je nanašal tudi na čmrlje in druge divje opraševalce o katerih sta govorila Danilo Bevk in Anton Gradišek.
Med tujimi referati naj izpostavimo prispevek Cecilie Coste o selekciji čebel na odpornost proti varojam; praktične preskuse zdravil proti varoji, ki jih predstavil Jorge Rivera Gomis in prispevek Irfana Kandemirja na temo turškega čebelarstva. Giovanni Formato je predstavil mednarodni projekt BPractices in dobro čebelarsko prakso ter Marco Pietropaoli, ki je govoril o sladkorju v prahu kot novem mediju za diagnostiko čebeljih virusov.
Zadnji sklop predavanj se je nanašal na zdravstveno varstvo čebel. Ivan Toplak in Laura Šimenc sta govorila o virusih, Lucija Žvokelj o prisotnosti praživali pri čebelah, in Jerica Vreček Šulgaj o hudi gnilobi čebelje zalege.
V petek, 5. 10. 2018, smo v sklopu Poklukarjevih dnevov izvedli ekskurzijo na Veterinarsko fakulteto Univerze v Zagrebu. Gostila nas je Ivana Tlak Gajger, predstojnica Zavoda za biologiju i bolesti riba i pčela. Predstavili smo skupna sodelovanja Slovenije in Hrvaške v preteklih in zadnjih letih.
Posvet, ki sta ga organizirala Slovensko akademsko čebelarsko društvo (SAČD) in Kmetijski inštitut Slovenije, je pritegnil okrog 80 slušateljev, ki so z zanimivimi razpravami po referatih pomembno obogatili posvet.
Marjan Papež

Fotografije