Preprečevanje rojenja

25.05.2018 11:48:51
Tehnologija
V preteklosti, ko so slovenski čebelarji čebelarili še v kranjičih je bilo rojenje čebeljih družin zaželeno, saj so z roji povečevali njihovo število. Z več roji so pridelali več medu, čebelje družine pa so tudi prodajali po deželi in v tujino. Z razvojem  čebelarjenja v sodobnih panjih z večjo prostornino in z ciljem pridelave večjih količin medu, pa je  postalo rojenje za čebelarja neželen dogodek, saj rojilno razpoloženje poruši harmonijo in delavno vnemo  v panju. Ob neustreznem ukrepanju, sta v gospodarskem smislu tako roj kot izrojenec, za tekočo čebelarsko sezono pozabljena. V primeru dobre paše in zgodnjega rojenja, lahko iz izrojenca še iztočimo nekaj medu, roj pa večinoma vso energijo in zaloge hrane usmeri v izdelavo satja, gospodarsko pa ga izkoristimo šele naslednjo sezono. Lovljenje rojev je tudi zamudno in velikokrat nevarno delo, saj roj pogosto sede v težko dostopne vrhove dreves, na nedostopne veje in druga nedostopna mesta. Dostikrat se zgodi, da čebelarja ni v bližini čebelnjaka in roj do njegovega prihoda, že zapusti okolico čebelnjaka in odleti proč.

Za čebele je rojenje naravni način razmnoževanja in razvoja, kjer se družina razdeli na dva dela, od katerih eden skupaj s staro matico zapusti panj. Eden izmed glavnih razlogov za rojenje je premajhna prostornina panja, saj družini zmanjka prostora za normalni razvoj, matici pa za zaleganje. Rojenju se izognemo tako, da  ostranimo vzroke za nastanek rojilnega razpoloženja.  Družine redno pregledujemo pri pregledih pa smo pozorni na znake, kot so zmanjšana  izdelava (predvsem gradilnega) satja, velika gostota čebel v panju, zmanjšani donosi in v zadnji fazi tudi prisotnost matičnikov.

Čebelja družina potrebuje za normalen razvoj panj, v katerem ima na voljo dovolj prostora, zato je ena izmed najučinkovitejših metod preprečevanja rojenja tudi povečevanje prostora v panju. Pri čebelarjenju v nakladnih panjih je to preprosto, saj jih lahko poljubno povečujemo in zmanjšujemo. V AŽ panjih pa je povečevanje prostornine skoraj nemogoče. Omejenost z prostorom lahko delno zmanjšamo z uporabo trietažnih panjev in panjev, na sistem 11+3. Da bi omogočili izdelavo satnic in nemoteno zaleganje matice, čebelarji v klasičnih AŽ panjih satje prevešajo, kar pa ima ob neustreznem ravnanju, negativen vpliv na kakovost medu. Takšno satje je večinoma večkrat zaleženo, lahko vsebuje ostanke kemičnih sredstev za zatiranje varoje, zaloge zimske hrane in ostanke levitev zalege. Če sate prevešamo jih ustrezno označimo in ne točimo medu iz satov v katerih je bila zalega ali zimske zaloge hrane.

Mlade čebele, katerih naloga je  krmljenje zalege in  gradnja satja, zaposlimo tako, da v panj redno dodajamo satne osnove in izrezujemo gradilni sat s trotovsko zalego. Čebele bodo zgradile satje v katerega bo matica zalegla jajčeca. Poleg zmanjševanja rojilnega razpoloženja, z uporabo gradilnega sata pridobivmao vosek in omejujemo število varoj v panju, pri pregledu gradilnega sata pa  izvemo veliko o stanju čebelje družine.

Manj možnosti za nastanek rojenja je v družinah, v katerih je prisotna mlada, najboljše letošnja matica, ter če v panju ni starega satja. Poskrbimo za redno menjavo satja in matic, saj z mlado matico izboljšamo tudi lastnosti in donose družine. Ker je rojenje genetsko pogojena lastnost, pri odbiri čebeljih družin  izločamo matice, ki so bolj nagnjene k rojenju. Če matico pristrižemo bomo preprečili, da bi matica odletela skupaj z rojem. Matici prirežemo tretjino enega krila, posledično ne more leteti in pade na tla pred panjem. Čebele, ki so rojile se ali vrnejo nazaj  v panj, ali pa se roj oblikuje na tleh, kjer je rokovanje z njim lažje.

Rojilno razpoloženje v panju uspešno zmanjšujemo tudi z odvzemanjem satov pokrite zalege in zalege tik pred izleganjem, ki jih uporabimo za izdelavo narejencev. Veliko čebelarjev pa se še vedno poslužuje zamudne metode ročnega podiranja matičnjakov, s katero se rojilnega razpoloženja ne zmanjša, pač pa se samo rojenje le prestavi za nekaj dni. Ko so v matičnikih že prisotne ličinke matic oblite z matičnim mlečkom, rojenje prepreči le še pojav intenzivne paše ali pa odvzem matice in dela zalege, ter preureditev satov panju, v katerem se pusti en pokrit matičnjak. Izvajanje ukrepov za preprečevanje rojenja vedno združujemo z drugimi ukrepi in tako istočasno zmanjšujemo število varoj, pridobivamo vosek in nove čebelje družine.
 
Simon Golob, JSSČ