Čebele sedaj potrebujejo mir

15.01.2018 12:51:48
Tehnologija
Po jesenskem zatišju  se s začetkom novega kolendarskega leta in daljšanjem dneva začenja intenzivno življenje čebel. Matica prične zalegati jajčeca, iz katerih zimske čebele vzredijo svoje naslednice in tako številčno močne skupaj dočakajo prve spomladanske paše.
V zimskem času je obnašanje čebel v neposredni odvisnosti od temperature v okolici. V kolikor je temperatura nižja od 8º C, zimske čebele ne izletavajo iz čebeljih panjev. Pri temperaturi od 9ºC do 16ºC izletajo občasno, medtem ko čebelam najbolj odgovarjajo temperature od 16 °C do 32 °C. Ko se temperatura v naravi spusti izpod 10 °C čebele instiktivno prenehajo leteti in se umaknejo iz žrel v notranjost panja, kjer se stiskajo v zimsko gručo. Ta se oblikuje na prostoru med sati in ima obliko podaljšane žoge. 

Čebele so na zunanjem sloju zimske gruče razporejene v obliki strešnikov. To omogoča zimski gruči dobro kompaktnost in stabilnost. Tu je na majhnih razmakih ujet zrak, kar omogoča odlično toplotno izolacijo. Gostota čebel skozi celotno zimsko gručo ni enakomerna. Najgostejša je na zunanjem sloju, kjer so čebele zaradi direktne izpostavljenosti zunanjim temperaturam tudi najbolj stisnjene. Zunanji sloj preprečuje preveliko in prehitro izgubo toplote iz notranjosti gruče. V notranjosti zimske gruče, kjer je tudi matica, se vse do spomladi odvija življenje. V središču guče je prava poletna klima z veliko vlago in temperaturo od 33,3 °C pa vse do 42 °C. V primeru, da v čebeljem panju ni zalege, je temperatura v središču gruče približno 21°C, na površini gruče pa je vrednost od 6,1°C  do 7,8 °C. Z padanjem zunanje temperature se gruča stiska, debelina zunanjega sloja oz. plašča gruče pa se s zbijanjem čebel še poveča.
Vsa toplota proizvedena v zimski gruči izhaja iz mase čebel. Te za proizvodnjo toplotne energije uporabljajo par mišic s katerimi premikajo krila.. Te mišice se z veliko hitrostjo stiskajo in sproščajo, kar povzroča njihovo dregetanje. Posledica tega je intenzivno spreminjaje kemične energije v toplotno. Tako ogljikovi hidrati, ki se v čebeljem telesu nahajajo v tkivu in hemolimfi, reagirajo s kisikom in postanejo vir energije: za delo mišic, za gibanje in proizvodnjo toplote.
Da se proizvedena toplota ne bi izgubila, skrbijo venci medu, ki se nahajajo nad zimsko gručo. Med je namreč snov s zelo veliko toplotno akumulacijo, ki se dolgo in počasi segreva in prav tako tudi počasi ohlaja. Izgubo toplote čebele preprečujejo tudi z proizvajanjem zračne izolacije v celicah satja . Več kot polovica čebel v gruči zaseda prazne satne celice, ki jih zapirajo s svojimi telesi. V tako formiranem prostoru je ujet zrak. Ker se zrak ne more gibati je dober toplotni izolator. Prav tako je dober izolator množica dlačic, ki se nahajajo na prsnem delu čebel in med katerimi se nahaja zrak.Gruča v panju ne ostaja na istem mestu, kajti premikati se mora za hrano. Občasno se gruča razide in oblikuje na novo in tako postopoma premika z viri hrane. 
V kolikor smo   pozno poleti čebele pravočasno in pravilno nakrmili, lahko sedaj brez skrbi nestrpno čakamo na prvi spomladanski prelet čebel. Sedaj moramo skrbeti, da imajo čebele v čebelnjaku mir, kajti zaradi nemira čebele porabijo veliko več hrane, a ker so izleti pozimi omejeni, čebele kaj hitro zbolijo za grižo, oziroma razpustijo gručo, kar je lahko za njih pogubno.

Vlado Auguštin