Prezimovanje čebeljih družin

21.09.2017 9:32:53
Tehnologija
Čebelje družine počasi vstopajo v zadnje obdobje svojega razvoja – v obdobje mirovanja. To se začne konec oktobra, ko družine ostanejo brez zalege, in traja do januarja, ko matica zaleže prva jajčeca. Poglavitne značilnosti tega obdobja so popolna odsotnost zalege, zmanjšanje življenjskih funkcij čebel in s tem porabe hrane na minimum ter nadaljnje zmanjševanje števila čebel v družini. Vedenje čebel v tem obdobju je odvisno predvsem od temperature v okolici.
Ko se temperatura v naravi spusti na manj kot 10 °C, čebele nagonsko prenehajo letati in se z žrel umaknejo v notranjost panja. Tam se stisnejo v zimsko gručo, in ko vreme to omogoča, izletijo na čistilni izlet. Mraz, sneg, oddaljenost hrane od zimske gruče, vlaga, močni vetrovi, škodljivci in sovražniki pa so vzroki, da je to obdobje za čebeljo družino najbolj neugodno.
Poglavitni pogoji za uspešno prezimovanje čebelje družine so: njena optimalna številčna moč, zadostna količina kakovostne hrane in njeno dobro zdravstveno stanje.
V tem trenutku je pomembno, da so družine nakrmljene z zadostno količino hrane. Za AŽ-panje velja, da naj imajo čebele čez zimo v plodišču od 12–15 kg hrane. LR-panji z eno naklado naj imajo v začetku oktobra od 10–12 kg hrane, panji z dvema nakladama pa od 15–20 kg.
V celinskih predelih, kjer redno medi bršljan  lahko del zimske zaloge nakrmimo med cvetenjem bršljana. Nikakor se ne sme zgoditi, da bi čebele do srede zime porabile primerno hrano in se v gruči primaknile h kristaliziranim zalogam medu bršljana. To bi povzročilo smrt čebeljih družin. Gospodarska družina v celinskem območju Slovenije porabi od 1. novembra do začetka februarja približno 6 kg primerne medne hrane, dva do trikrat toliko pa jo mora biti še na dosegu zimske gruče kot obilje in toplotni zalogovnik. Za uspešno prezimovanje čebel  pa ni pomembna le količina hrane, temveč tudi razpored le-te v panju. V njem je lahko dovolj hrane in cvetnega prahu, vendar ju čebele ne bodo mogle dovolj izkoristiti, če sta razmetana.
Glede zdravstvenega stanja čebelje družine je  pomembno, koliko varoj je sedaj ostalo v družini, in ne, koliko jih je odpadlo po zatiranju. Prav zaradi tega je pomembno, da čebelar preverja naravni odpad varoj še pred njihovim zatiranjem. Tudi letos so posamezni čebelarji na podlagi števila odpadlih varoj po prvem zatiranju sklepali, da v njihovih panjih ni varoj, a se je ta ugotovitev pozneje izkazala za napačno. Čebelarji se moramo zavedati, da bomo prave rezultate dosegli le s pravočasnim zatiranjem ter z uradno registriranim sredstvom proti varojam, uporabljenim na predpisan način in v predpisanem odmerku.
Naslednji popravni izpit bomo čebelarji imeli pozno jeseni oziroma pozimi, ko bodo čebele brez zalege in bodo varoje na čebelah. Da so čebele brez zalege, najpreprosteje ugotovimo, če pogledamo v čebeljo družino z najmlajšo matico. Če v njej ni zalege, je ni tudi v družinah s starejšimi maticami. Varoje zatiramo z uradno registriranimi sredstvi po navodilih veterinarjev VF NVI.
Na koncu se tudi vprašajmo, kaj lahko še storimo za boljše prezimovanje čebel. Najpomembnejše je, da čebeljim družinam med prezimovanjem zagotovimo popoln mir. Tako moramo požagati vse veje, ki bi ob vetru lahko udarjale po panjih, ter postaviti tudi strašila in pasti, ki bodo od panjev odvračali ptice in glodavce. Skrbimo za to, da v panjih ni prepiha, da so postavljeni na suhem in da v čebelnjaku ali zunaj njega ni motečih dejavnikov, ki bi preprečevali mirno prezimovanje čebeljih družin.
 
Vlado Auguštin