Simpozij o apiterapiji

10.11.2020 10:11:13
Varna hrana
Vsako leto se oktobra ali v začetku novembra v Mariboru zberemo na jesenskem simpoziju iz apiterapije, ki ga organizirata Čebelarska zveze Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu v sodelovanju s Čebelarsko zvezo društev Maribor. Letos je zaradi nastale situacije z novim korona virusom potekal preko video konference. Na začetku so poslušalce pozdravili g. Boštjan Noč, predsednik, ČZS, g. Karl Vogrinčič član kolegija predsednika ČZS zadolženega za področje apiterapije ter g. Vlado Pušnik v imenu predsednika Čebelarske zveze društev Maribor g. Vogrinca ter v svojem imenu kot predsednik apiterapevtov Slovenije.
 
Ga. Polonca Fiala Novak, mag. farmacije nam je na zelo zanimiv način predstavila, kako lahko s čebeljimi pridelki pomagamo našemu imunskemu sistemu. Opisala je delovanje imunskega sistema in kdaj se odpornost zmanjša. Pravilno delovanje imunskega sistema je temelj zdravja. Njegovega delovanja ne čutimo, občutimo pa posledice, kadar ni učinkovit. Imunskemu sistemu lahko pomagamo z vitamini, antioksidanti, adaptogeni, ameriškim slamnikom, betaglukani, probiotiki,…in pa seveda s čebeljimi pridelki: medom, matičnim mlečkom, propolisom, cvetnim prahom. Njihovo delovanje je precej podrobno opisala in podala možnosti uporabe. Sami si lahko pripravimo črno redkev z medom, ingver ali hren z medom in limono, smrekove vršičke, pri čemer pa je potrebno vedeti, kje se učinkovina ekstrahira, kakšna naj bo koncentracija, kakšna je stabilnost in koliko učinkovine bo prešlo v medij. Če v čaj dodamo korenino ameriškega slamnika ne bo nobene koristi, saj čaj učinkovine ne bo izlužil.
 
dr. Zala Jenko Pražnikar in dr. Ana Petelin s Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem sta nam predstavili klinično študijo Vpliv matičnega mlečka na sistemsko vnetje. Izvedli so randomizirano dvojno slepo klinično študijo, kjer so jih zanimali učinki matičnega mlečka na različne biokemijske markerje pri asimptomatskih zdravih posameznikih. Prekomerna telesna teža in debelost predstavljata resen zdravstveni problem, ki jih povezujemo s številnimi resnimi obolenji. Ena izmed posledic debelosti je tudi nizka stopnja kroničnega vnetja. Namen študije je bilo ugotoviti vpliv matičnega mlečka na stopnjo kroničnega vnetja. 30 posameznikov je dobivalo matični mleček, 30 pa placebo. Raziskava je trajala deset tednov, matični mleček so uživali osem tednov. V raziskavi so ugotovili, da je matični mleček pozitivno vplival na nižanje celokupnega holesterola, sistemsko vnetje: znižanje CRP, dvig antioksidativnega potenciala in na apetit.
 
Jasna Cerlini iz Tosame je predstavila terapevtski potencial kostanjevega medu. Med se že tisočletja uporablja za zdravljenje ran. V Tosami so ugotovili, da je za celjenje ran najboljši kostanjev med, ker ima poleg velike vsebnosti sladkorja, nizkega pH, encima glukozooksidaze tudi veliko kalcija, kalija mangana, prolina in kinurenske kisline. Pomemben vir antioksidativne aktivnosti so tudi flavonoidi in fenolne kisline v kostanjevem medu. Uporabljajo ga v oblogah Vivamel. Spodbuja čiščenje rane, ima protimikrobne in protivnetne lastnosti, zmanjšuje neprijeten vonj, pospešuje proliferacijo ter epitelizacijo. Razvitih imajo več izdelkov Vivamel z medicinskim kostanjevim medom, ki se jih uporablja pri zdravljenju tako akutnih kot kroničnih ran in prispevajo k zmanjšanju števila amputacij.
 
Dr. Bratko Filipič je strokovni sodelavec Inštituta HIETO v Zagrebu, ki se ukvarja tudi z analizo protimikrobne aktivnosti čebeljih pridelkov: propolisa, matičnega mlečka in medu. Predstavil je polifenolno vsebnost in protimikrobno aktivnost vzorcev propolisa. Ugotavljal je učinkovitost propolisa proti različnim bakterijam in virusom. Ugotovili so, da je je protimikrobna aktivnost etanolne raztopine propolisa odvisna od pH vrednosti raztopine. Protimikrobna aktivnost tako proti G+ kot G- bakterijam je najvišja pri pH vrednosti osem, protivirusna pa pri pH vrednosti 6,4.

Dr. Nataša Lilek je predstavila hranilne in funkcionalne lastnosti slovenskega cvetnega prahu osmukanca. Osmukanec je čebelji pridelek, ki ima ugodno hranilno vrednost za človeka. Vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, aminokisline, elemente in druge bioaktivne spojine, zato postaja vse bolj prepoznaven in uporaben v vsakdanji prehrani ljudi. Raziskovanje njegovih funkcionalnih lastnosti in vplivov na dobro počutje ljudi in celo odpravljanje nekaterih zdravstvenih težav temu čebeljemu pridelku pripisuje pomen funkcionalnega živila. Protimikrobna učinkovitost cvetnega prahu osmukanca je v zadnjem času predmet raziskav, saj se zaradi uporabe različnih metod in botanične pestrosti cvetnega prahu lahko rezultati med seboj zelo razlikujejo. Na podlagi naših raziskav ugotavljajo dobro protimikrobno učinkovitost izvlečkov cvetnega prahu bršljana proti Staphylococcus. aureus in izvlečkov cvetnega prahu oljne ogrščice proti Campylobacter jejuni. Poznavanje antioksidativne učinkovitosti (AU) različnih botaničnih vrst cvetnega prahu bo pripomoglo k lažjemu odločanju posameznika za vključevanje cvetnega prahu določenega botaničnega porekla v svojo prehrano, obenem pa postreglo z možnostmi načrtovanega pridobivanja določenih botaničnih vrst s pomočjo prebiranja cvetnega prahu. Ugotavljajo, da cvetni prah osmukanec pravega kostanja in oljne ogrščice kažeta dobro AU. Osmukanec ima tudi pestro elementno sestavo. V manjših količinah so elementi nujni tudi v prehrani ljudi, zato bi poznavanje elementne sestave cvetnega prahu vplivalo k večjemu vključevanju tega živila v prehrano posameznikov z določenimi potrebami po posameznem elementu.
 
Vlado Pušnik je predstavil knjigo Apiterapevtski nasveti, ki združuje nasvete s področja apiterapije od splošnih napotkov, uporabe medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka, apilarnila, različnih izdelkov propolisa, voska do čebeljega strupa, inhalacij v apiterapiji in masaže z medom.

Dr. Stane Klemenčič iz KGZS-Zavod Maribor je predstavil Encime, vitamine ter hormone v medu. Encim ali ferment je beljakovina, ki katalizira biokemične  reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni! Hrano razgradijo na posamezne sestavine, ki jih celice lahko absorbirajo in uporabijo. Brez encimov bi celice „umrle od lakote”. V medu so prisotno invertaza, fosfataza, diastaza, katalaza in glukoza oksidaza. Vitamín (vita življenje, amin vsebujoč dušik) je skupno ime za skupino biološko aktivnih organskih spojin, katerih prisotnost v krvi pripomore danemu živemu organizmu pri vzpostavljanju zdravstvenega ravnotežja. Teh spojin ne more sintetizirati sam organizem iz osnovnih hranil (beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob), ampak jih mora prejeti od zunaj. V medu so raztopljeni v vodi topni vitamini in sicer: vitamini B kompleksa, vitamin C, pantotenska kislina, folna kislina. Količine vitaminov niso velike, kljub temu pa je med pomemben vir le-teh. Vitamini so potrebni za normalen potek življenjskih funkcij in jih druge spojine ne morejo nadomestiti. Še posebej je pomembno dovajanje teh snovi v raznih posebnih stanjih (večje fizične aktivnosti, doba rasti, bolezni, nosečnost, dojenje...).

Alojz Sok je predstavil uporabnost inhalacij. Inhalacija je ena od najstarejših načinov zdravljenja dihalnih poti. Včasih so inhalirali zdravilni plin ali pare, v apiterapiji pa se uporabljajo hlapi čebeljih pridelkov. Z inhalacijami se zdravi ali preventivno vzdržuje dihalni sistem pri različnih oblikah vnetja dihalnih poti. Inhalacijo se lahko izvaja z različnimi oblikami difuzatorjev, na klasičen način s pomočjo vode ali preko cevk, ki jih damo v nos in so povezane z napravo za inhaliranje. Inhaliramo lahko propolis, med in vosek. Uporabne so v primeru astme, bronhitisa, bronhiolitisa, prehladnih obolenj,…Inhalacije s čebeljimi pridelki lajšajo kašelj in pomagajo k splošnemu boljšemu počutju. S propolisom, ki izpareva, lahko dezinficiramo tudi prostore. Raztopino propolisa v vodi ali alkoholno raztopino propolisa damo na izvor toplote (radiator), propolis izpareva in izboljšuje klimo v prostoru.  
Kljub temu da se apiterapevti tokrat nismo mogli srečati v živo pa je vsak nastopajoč s svojim prispevkom prispeval, da je simpozij bil uspešen in smo se na koncu razšli zadovoljni v upanju, da se naslednjič srečamo v živo. Tiste, ki si simpozija niste uspeli ogledati, si lahko prispevke ogledate na povezavi: https://www.youtube.com/channel/UC8yzw9n5jBS5ciWdTXPJgtg?feature=watch

Andreja Kandolf Borovšak