Označevanje porekla medu

22.09.2020 7:55:37
Varna hrana
V času izrednega tehnološkega napredka, ko v enem dnevu lahko prepotujemo z enega na drug konec sveta, lahko na naših trgovskih policah najdemo izdelke s celega sveta tudi hrano. Pa je hana, ki je prepotovala pol sveta, enake kakovosti kot lokalno pridelana?

Večja je verjetnost, da bosta lokalno pridelana sadje in zelenjava vsebovala večje količine antioksidantov v primerjavi z živili, ki so bila skladiščena in transportirana daljši čas, pri katerih se zmanjša tako hranilna kot organoleptična vrednost. Da lahko nekatera hrana prepotuje dolge razdalje, ji je potrebno dodati nekatera umetna barvila ter konzervanse, prispeva pa ta hrana k povečani porabi fosilnih goriv, hrupu, onesnaženju zraka ter povečani uporabi embalaže. Pri živilih, še posebej tistih, ki so bolj občutljiva za poškodbe, transport živil vpliva na njihovo svežost in druge lastnosti. Lokalna hrana ima prednost pred uvoženo, saj je zagotovljena večja sledljivost, kratek čas dostave »od njive do mize«, pomeni pa tudi podporo domačemu kmetijstvu. Poleg tega z lokalno pridelano hrano v naše telo ne vnašamo snovi, ki so našemu organizmu tuje. Če vnašamo v telo snovi iz tujega okolja, je veliko več možnosti, da se pojavijo različne alergije. Tudi na okus lokalno pridelane hrane smo navajeni. Sezonska hrana je dobra za nas in za okolje.

Označevanja porekla živil je za potrošnika izredno pomembno, saj le tako lahko ve od kje hrana izvira. Točen podatek o izvoru hrane pogosto ni zapisan, saj tako dopušča zakonodaja, kljub temu da je poznavanje razmer, v katerih je pridelana naša hrana, odločilnega pomena za naše zdravje. Za slovensko ponudbo živil lahko trdimo, da je kakovostna in varna, saj vemo, da obstajajo številni mehanizmi nadzora.

Pogosto na izdelku najdemo samo podatek o tem, kje je bilo živilo pakirano, ne pa tudi o poreklu živila. Za med je obvezna navedba države medu, kjer je bil pridelan, vendar zakonodaja dopušča, da se označi, da je med mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU. Lastnosti medu so odvisne od geografskega porekla, in ker se med uporablja v prehranske in terapevtske namene je za potrošnika točna informacija o poreklu dragocena. Poleg tega je poznavanje države porekla medu ključnega pomena pri zagotavljanju boljše sledljivosti in s tem pri zaščiti potrošnikov, pa tudi pri osveščenosti potrošnikov, da se v vseh državah preko čebelarstva skrbi za ohranjanje narave. Čebelarska zveza Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se zavzemata, da se evropska zakonodaja na področju označevanja medu spremeni, tako da se na nalepko jasno zapiše iz katerih držav med izvira. Potrošniku mora biti zagotovljena nedvoumna informacija o poreklu medu ne glede na ceno proizvoda.

Čebelarska zveza Slovenije je že pred leti uvedla kozarec, v katerega se lahko polni samo čebelje pridelke slovenskega porekla. Tako kupec že na daleč ve, da je med slovenskega porekla. Čebelarka zveza Slovenije izvaja nadzor, s katerim preverja poreklo medu v kozarcih za slovenske čebelje pridelke.

Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka za zagotavljanje varne hrane